Pismo dedku Mrazu. (Ob kliku se fotografija poveča.) Foto: Val 202
Pismo dedku Mrazu. (Ob kliku se fotografija poveča.) Foto: Val 202
Pismo Dedku Mrazu
(Ob kliku se fotografija poveča.) Foto: Val 202
Pismo Dedku Mrazu
(Ob kliku se fotografija poveča.) Foto: Val 202

V veliko pomoč pri tako hitri in zahtevni organizaciji so bila trem botram tudi družabna omrežja, ob pomoči katerih se je njihova pobuda bliskovito širila. In prav ta omrežja so izjemno pomembna tudi pri prizadevanjih, da bi zamisli in zgodbe, združene v projektu Botrstvo v Sloveniji, dosegli tudi tiste, ki zanj doslej morda še niso slišali. Botrstvu boste lahko v veliko pomoč, če boste njegove zgodbe in sporočila na ta način pomagali širiti tudi v letu 2014.

"Svojo izkušnjo sem delila s prijateljicami in domislile smo se, da bi letos obdarile nekaj več otrok, morda trideset ali celo petdeset. Nato smo to povedale prijateljem. Že prvi dan se jih je prijavilo petdeset, naslednji dan jih je bilo že 250. In takrat se je začela panika," se smeji Alia, pobudnica projekta.

"Panika" se je začela predvsem zato, ker so si s prijateljicama Ano in Vanjo akcijo zamislile tako, da bi bilo vsako izmed teh daril osebno, da bi otroci res dobili tisto, kar so si zaželeli, za kar so pisali ali kar so narisali. In ker niso vedele, na katerega izmed decembrskih dobrih mož je kateri otrok naslovil svoje pisemce, so svoj projekt poimenovale kar "Trije dobri botri."

Bili smo zelo pretreseni. Veliko joka je bilo.
Na seznamu tistih, ki bi želeli obdariti otroka, je bilo v tednu dni več kot 500 prijavljenih. Pisma otrok so ob pomoči treh boter potovala z enega konca države na drugega. In se jih močno dotaknila, priznava Ana.

“Pisma so nas presunila. Bili smo zelo pretreseni, veliko joka je bilo. Velika večina pisem je namreč izražala predvsem željo po hrani, to nas je najbolj prizadelo. Šlo je za podrobne opise. Otroci so si želeli makarončke, omako, planinski čaj, sadje. Med željami so bili tudi zobne ščetke, šamponi, topla oblačila, novi čevlji. Stvari, ki se našim otrokom zdijo samoumevne, zanje pa niso … Te izkušnje in teh pisem ne bomo nikoli pozabile …”

Želje naših otrok so seveda popolnoma drugačne. In pisemca so osupnila tudi tiste, ki so jih dobili. Ti otroci so najbrž dobili največje pakete.

530 darovalcev in velikanske škatle
Pisma so bila zelo osebna, a hkrati darovalci razen imen niso dobili nobenih osebnih podatkov o otroku, zato so vsi paketi prihajali v skupno zbirališče v Ljubljani. “Ko so paketi začeli prihajati, smo doživele naslednje presenečenje. To niso bila darilca, to so bili paketi in škatle, ki jih nismo mogle niti dvigniti!”

A bilo je tudi dosti pozitivne energije in dobre volje, ki sta pomagali, da so vse to zdržale do konca. “Zelo me je presenetilo, koliko ljudi je v resnici voljnih pomagati. Med vsemi 530 darovalci, kolikor se jih je na koncu pridružilo naši pobudi, ni bilo nikogar, ki bi kakor koli nergal ali se nad čim pritoževal. Izkusiti tako zelo pozitivno energijo in voljo je res neprecenljivo!”

Kako smo bile naivne!
Daril je bilo za dve polni garaži in dekleta so jih ob pomoči prijateljev dostavila na vse konce Slovenije, na naslove, na katere sicer trije dobri možje ne bi imeli česa odnesti, je prepričana tretja dobra botra, Vanja.

Na splošno je bil projekt izjemno zahteven, vsako željo oz. pisemce je bilo treba oštevilčiti, pripraviti sezname, jih razdeliti med tiste, ki so otroke želeli obdarovati, jih potem, ko so darila že dobile, znova po številkah razvrstiti in pripraviti za prevoz na različne konce.

“Zato bi se res rade zahvalile prav vsem, tako tistim, ki so lahko kaj darovali, kot tistim, ki so nam pomagali pri logistiki. Res hvala vsem, ki so v tej akciji prepoznali nekaj dobrega za otroke!”

Vse skupaj me je hudo prizadelo
In kot je ob takih projektih v navadi, obdarovani še zdaleč niso bili le tisti, ki so darila dobili. Veliko darilo je bila že izkušnja sama. “Ne vem, ali temu, da sem zadnje tedne vseskozi jokala, lahko rečem darilo," se šali Vanja.

"Grozno je tudi, da so ti otroci tako zelo zaznamovani. In eno darilo tega res ne bo spremenilo. Jim pa morda lahko polepšamo nekaj trenutkov, ki so za druge otroke v veselem decembru tako zelo samoumevni," pripoveduje Vanja.

Zagotovo se ne bomo ustavile
“Veliko sodelujočih je darilo pripravljalo s svojimi otroki in povedalo, da je bila to za vse izjemna izkušnja. Ker so lahko otroci prav zato spoznali, da nimajo vsi vrstniki možnosti dobiti daril in da je lepo komu tudi prepustiti svoje sladkarije. Da je lepo deliti," doda Alia.

“Tudi pri nas je bilo tako. Polno garažo daril smo imeli in ljudje so jih še kar prinašali. In čeprav je sin še majhen, je bila to odlična priložnost za spoznanje, da so to darila za otroke, ki jih sicer ne bi mogli dobiti. To je bila prekrasna izkušnja za vse nas in zagotovo se pri njej ne bomo ustavile," je v imenu vseh treh sklenila Ana.

V veliko pomoč pri tako hitri in zahtevni organizaciji so bila trem botram tudi družabna omrežja, ob pomoči katerih se je njihova pobuda bliskovito širila. In prav ta omrežja so izjemno pomembna tudi pri prizadevanjih, da bi zamisli in zgodbe, združene v projektu Botrstvo v Sloveniji, dosegli tudi tiste, ki zanj doslej morda še niso slišali. Botrstvu boste lahko v veliko pomoč, če boste njegove zgodbe in sporočila na ta način pomagali širiti tudi v letu 2014.