Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je v pogovoru ob 20. obletnici ustanovitve sindikata dejal, da težave pokojninske reforme politika ne rešuje na pravi način. "Oni se zaletavajo v to, da bi ljudje morali delati do 65. leta. Veste, kje je problem 65 let. 65 let želijo predstaviti kot pogoj za pridobitev polne pokojnine, kar je krivično do vseh tistih, ki so začeli delati pred 25. letom, in taki so, taki delajo. Morali bi delati 44, 45 let, da bi dobili pravico do polne pokojnine. Je pa to zelo prijazno do tistih, ki so lahko študirali in začeli delati po 25. letu."

"Delodajalci sploh nimajo delovnih mest in ne zaposlujejo starejših od 55 let"
Paradoks pa je, pravi Semolič, da delodajalci sploh nimajo delovnih mest in ne zaposlujejo starejših od 55 let. Na drugi strani pa je armada brezposelnih mladih, ki delajo prekerno delo, za določen čas, ki delajo z danes na jutri. Negotovost se kaže v tem, da ne morejo imeti družine, ne morejo priti do stanovanj. In tukaj bi morali začeti, tudi glede pokojninskega sistema, a to politike ne zanima. To so napačna izhodišča, ki so zapisana tudi v izhodni strategiji.

Na vprašanje, kakšna bi po njegovem mnenju morala biti izhodna strategija, je Semolič odgovoril, "da je mnogo stvari v izhodni strategiji v nasprotju z vrednotami, ki jih zastopamo". "Mi zastopamo vrednote, kot so blaginja, solidarnost, družbena odgovornost kapitala. V tej izhodni strategiji je pa mnogo stvari uperjenih proti delavstvu in so v prid vrednotam, ki so nas pripeljale v to krizo. To so vrednote, da je vse podrejeno dobičkom, kapitalu in trgu. Ker so v izhodni strategiji mnoge točke v nasprotju z nami, jim bomo nasprotovali tudi v praksi."

Tako slabega socialnega dialoga že dolgo ni bilo
Ob tem dodaja, da tako slabega socialnega dialoga, kot je zdaj, že dolgo ni bilo. Stališče predsednika vlade Boruta Pahorja, češ da zdaj ne bo več popuščal sindikatom, pa se Semoliču ne zdi v skladu z nekim običajnim pogovorom v družbi. "Tako da nas v tem delu čaka še težak spopad s politiko."

Na vprašanje, ali se mu zdi dvig minimalne plače pirova zmaga, saj mnogi opozarjajo, da bo vplival na zaposlitve delavcev, pa je Semolič odgovoril, da gre za navedbe nosilcev neoliberalnih idej, morali pa bi citirati delavce, ki se požvižgajo na ideje neoliberalcev in zahtevajo višje plače. "Veste, kaj pomeni za delavca, ki ima 450 evrov, da dobi 550 evrov? To je velika stvar, to zna ceniti samo tisti, ki ima nizko plačo. Tisti, ki ima plačo 2.000 ali 10.000 evrov, tega ne ve." Zadeva se zdi Semoliču pomembna, ker prihaja do prerazporejanja bogastva, lastniki kapitala pa se morajo odpovedati dobičkom na račun delavskih plač.

"Kapitalizma brez kapitala ni, ampak tudi kapital ne more brez delavcev"
Prihodnost sindikatov se mu ne zdi ogrožena, saj "dokler bo kapital, dokler bomo imeli kapitalizem, je normalno, da bomo imeli sindikate". "Kapitalizma brez kapitala ni, ampak tudi kapital ne more brez delavcev. Gre za neko spoznanje, izkušnjo, ki ima stoletno tradicijo, da delavstvo, če ni organizirano, če se ne bori za svoje pravice, izgubi vse. Nobena delavska pravica ni podarjena, nobena delavska pravica ni večna. Sindikati bomo imeli še naprej dosti dela."

Opozoril je, da so bili sindikati izjemno uspešni v nekaterih spopadih z nosilci neoliberalnih idej. "Naj spomnim na leto 1998. Ko so želeli privatizirati pokojninsko blagajno, smo to preprečili. Leta 2007 je bila enotna davčna stopnja projekt neoliberalcev, kjer bi dominantno vlogo v tej družbi prevzel kapital. Uspeli smo. Leta 2008 smo uspeli z demonstracijami v zvezi z minimalno plačo. Bili so pritiski, da se znižajo bolniška nadomestila, ki smo jih uspeli ohraniti, pa tudi 30-minutni odmor, dodatek na delovno dobo. Bili so pritiski po znižanju odpravnin, pa smo jih uspeli obraniti. To vse je rezultat našega dela, to ni bilo podarjeno in tega se ne sme pozabiti."

Članstvo v ZSSS-ju se je lani povečalo za 5.000 članov, kar je pomembna številka. Člane izgubijo, ko tovarne propadejo, delavci izgubijo delo, gredo na zavod in izgubijo stik s sindikalnim gibanjem.