Višja minimalna plača, nujna udeležba pri dobičku

"Razmerje med plačo delavca in direktorja naj bo 1 : 10"

7. oktober 2009 ob 12:59,
zadnji poseg: 7. oktober 2009 ob 13:14
Ljubljana - MMC RTV SLO

Prihajajo novi pozivi k dvigu minimalne plače. Tokrat od ZSSS-ja, Pergama in sindikata KS-90.

Poleg dviga minimalne plače v Zvezi svobodnih sindikatov zahtevajo še obvezno udeležbo delavcev pri delitvi dobička - spoštovanje zakona o udeležbi delavcev pri dobičku je zahteval tudi KNSS - s pravico do tretjine dobička.

Obvezno plačevanje dohodnine naj se ukine za vse tiste z dohodninsko osnovo do 7.400 evrov, uvede pa naj se tudi dva nova dohodninska razreda s 45- in 50-odstotno obdavčitvijo. Plače direktorjev naj se znižajo za toliko, da bo razmerje med njihovimi plačami in plačami delavcev 10 : 1, predlagajo v ZSSS-ju. V Pergamu pa se zavzemajo za znižanje stopnje pri dohodninskih razrednih z zdajšnjo 16- in 27-odstotno obdavčitvijo za po dve odstotni točki. To bi na mesec pomenilo 50 evrov neto, skupaj z dvigom plač v podjetjih pa bi to na mesec zneslo 100 evrov, je pojasnil predsednik Pergama Dušan Rebolj.

Predsednik sindikata KS 90 Boris Mazalin je pozval k novemu sindikalnemu dogovoru glede sistema plač in kolektivnih pogodb. Predlagal je tudi začetek pogajanj o novem socialnem sporazumu. Izkušnje iz tujine namreč kažejo, da se socialni sporazumi sklepajo v času krize, in ne konjunkture. Minimalna plača po njegovem mnenju ni plača, pač pa socialni korektiv.

Inšpektorji za delo naj opravijo svoje delo
Predsednik ZZZS-ja Dušan Semolič je še dejal, da država z nekaterimi ukrepi kaže, da ne želi biti dostojna do nekaterih ljudi. Primer je po njegovih besedah pokojninska reforma, ki ji v ZZZS-ju nasprotujejo vsaj v treh točkah, to je pri predlagani starostni meji za polno upokojitev 65 let, pri izenačenju pogojev za upokojevanje moških in žensk ter pri predlaganem povprečju za izračun pokojninske osnove, to je 35 let.

Država bi morala po mnenju sindikalistov zagotoviti dostojno okolje in delo, kjer morajo pomembno vlogo odigrati tudi inšpektorji za delo in lastniki podjetji. Ti naj se do delavcev obnašajo bolj družbeno odgovorno in naj ne zrejo le za dobičkom.

Banke naj se odrečejo zaračunavanju stroškov vodenja računa
Poleg tega so kot pomemben dejavnik za pomoč delavcem v času krize izpostavili tudi družbeno odgovornost finačnih inštitucij. Tako predlagajo, da se NLB odreče mesečnemu zaračunavanju stroškov vodenja računov za komitente, ki prejmejo manj kot 495 evrov mesečnega zaslužka.

Tretjina sredstev iz naslova mesečnega vodenja računa pri posamezni banki pa naj se naloži v poseben sklad za trajnostni razvoj in socialno vključenost. Poleg tega so sindikalisti ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pozvali k takojšnjim spremembam določil inštituta izredne denarne socialne pomoči.

A. M.

Prijavi napako