Predsedniku sindikata Marku Marinčiču se zdi zgrešeno, da se govori o akademski eliti, prav zaradi tega, ker visoki zaslužki z akademskimi dosežki nimajo veliko skupnega. Po njegovem mnenju bi morali pogledati, kaj so posamezniki opravili za dobljene honorarje, pa tudi njihove bibliografije. Po njegovih besedah gre namreč "za kariere, ki niso predvsem akademske, ampak predvsem poslovne in politične, predvsem pa v celoti odvisne od blagovne znamke Univerza v Ljubljani".

Gorazd Kovačič iz sindikata je ob tem opozoril, da gre tudi za vprašanje, s kakšnimi vsebinami se da zaslužiti zelo veliko denarja. "Če na primer ugledni profesor prava ali ekonomije zastavi svoje ime in ugled svoje fakultete, da za masten denar proda lobistično ekspertizo, s katero potem neko podjetje recimo izsiljuje državo ali javnost, je bil seveda tak avtor poslovno uspešen, vendar je to zloraba univerze," je dejal v ponazoritev.
Prepričan je, da bo zagotovo treba zaostriti konkurenčno klavzulo, velja pa razmisliti tudi o tem, ali ne bi postavili zgornje meje pri dodatnih honorarjih ob redni plači in nadobremenitvah.

Sicer pa v sindikatu glavno težavo vidijo v privatizaciji odločanja in pomanjkanju demokracije na univerzah in morda še bolj na fakultetah, je pojasnil Marinčič. Zato predlagajo, da se ob sprejemanju novega zakona o visokem šolstvu v njem predvidijo splošne volitve rektorjev in dekanov ter da se omeji število mandatov za vse vodilne funkcionarje. Pri kandidiranju nekdanjih funkcionarjev na vodilne funkcije na univerzah pa še osemletni moratorij.

Rešitev: več mladega kadra
V zvezi z visokimi izplačili avtorskih honorarjev sta se odzvala tudi nekdanja rektorja ljubljanske in mariborske univerze Stanislav Pejovnik in Ivan Rozman. Oba sta dejala, da z njimi nista bila seznanjena Po njunih pojasnilih, z velikimi honorarji v času vodenja univerz nista bila seznanjena, Pejovnik pa je ob tem dodal, da, če bi zanje vedel, bi ukrepal.

Sicer pa dokler so dekani in fakultete za svoje poslovanje popolnoma sami odgovorni in poslujejo zakonito, je edino, kar lahko rektor naredi, da opozarja, je dejal. Kot rektor si je tako prizadeval, da bi vsak profesor ljubljanske univerze čim več dela opravil prek fakultete, saj bi tako več denarja ostalo znotraj ustanove.

Pejovnik rešitev vidi v zaposlovanju mladih na fakultetah, saj v nasprotnem primeru trpi kakovost dela Po njegovih besedah je treba na tem področju čim prej kaj narediti, saj se tako ne bo dalo več delati.

Ni nezakonito, ampak, a je vprašanje etičnosti
Tudi nekdanji rektor Univerze v Mariboru Ivan Rozman je dejal, da, če bi se univerza te težave zavedala, bi lahko vzpostavila sistem za regulacijo. "Če bi zakonodajalec vzpostavil to regulativo, bi bilo univerzam lažje," je poudaril.

Ta visoka avtorska izplačila na koncu niso bila nezakonita, ampak vprašanje je, ali je bilo to ravnanje posameznikov etično, se je vprašal Rozman. Med drugim je še pojasnil, da so na univerzi dve kategoriji ljudi: tisti, ki nimajo osnovnih pogojev za življenje, in manjšina, ki si izplačuje velike količine denarja.