Vlada je odločila, da se bo Virant s sindikati še naprej pogajal. Foto: BoBo
Vlada je odločila, da se bo Virant s sindikati še naprej pogajal. Foto: BoBo
Drago Ščernjavič, Branimir Štrukelj

Gre za pogajanja za obvladovanje plačne mase v javnem sektorju v letu 2015. Notranji minister v odhodu Gregor Virant je sicer v sredo napovedal, da predloga dogovora s sindikati ne bo predložil aktualni vladi v odločanje, in sicer zaradi stališč najverjetnejšega prihodnjega mandatarja Mira Cerarja in ne najbolj prepričljive podpore sindikatov.

Premierka Alenka Bratušek pa je sporočila, da se je vlada odločila, da ji odgovornost do države in javnih financ kljub vsemu nalaga nadaljevanje pogajanj. Viranta je tako vlada pooblastila za nadaljevanje pogajanj, pri čemer naj sindikatom predlaga, da v dogovor vključijo določbo, po kateri bi ta nehal veljati, če do 1. januarja 2015 ne bi začele veljati spremembe zakonov, potrebne za uresničitev dogovora. "Če se nova vlada odloči, da je stvari smiselno urediti drugače, ima pri tem popolnoma proste roke," je pojasnila Bratušek.

Dogovor s sindikati bodo podpisali takoj, ko bo usklajen, je dejala. Ob tem pričakuje, da bi se lahko podpisu dogovora z omenjeno novo določbo pridružila velika večina sindikatov.

Alenka Bratušek nad Cerarjem presenečena
Alenka Bratušek je poudarila, da so bili že tik pred tem, da večina sindikatov sprejme dogovor tudi brez nove določbe, potem pa so se nekateri sindikati umaknili po izjavah Mira Cerarja, ki meni, da bi dogovor s sindikati lahko najbolje uredila prihodnja vlada. Premierka je nad tem razočarana, nad Cerarjevim ravnanjem pa presenečena, saj še ni predsednik vlade, je dejala. Če pa meni, da bo to po volitvah postal, bi se sedanji vladi lahko kvečjemu zahvalil za "350-milijonsko darilo".

Po umiku podpore nekaterih sindikatov bi dogovor sicer še vedno lahko podpisali v skladu z veljavnim zakonom po določbi o tako imenovanem drugem kvorumu. Če k podpisu ne pristopi večina vseh reprezentativnih sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, zakon namreč dopušča, da zadostujejo podpisi manjšega števila sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, ki pa skupaj zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju.

V veljavi protiustaven zakon
A je ustavno sodišče takšno rešitev ocenilo kot protiustavno, zakonodajalcu pa naložilo njeno odpravo. Rok za to se je iztekel že aprila, a ker pogajanja s sindikati o spremembi kvoruma niso bila uspešna, zakon ni bil spremenjen, omenjene določbe pa še naprej ostajajo v veljavi.

Alenka Bratušek je pojasnila, da je tudi to, da bi lahko ob podpisu dosegli le drugi kvorum, razlog, da danes vlada ni dala soglasja za podpis. Je pa zanjo to "velika javnofinančna zgodba", ki je končana.

Bo vlada zmanjšala zahteve?
Vodji obeh sindikalnih pogajalskih skupin, Branimir Štrukelj in Drago Ščernjavič, pripravljenost vlade za nadaljevanje pogajanj razumeta kot njeno napoved, da bo predlagala dodatne in približevalne predloge. Po besedah Štruklja je vlada očitno ugotovila, da trenuten predlog dogovora nima zadostne podpore in sklepa, da bo izboljšala trenutni predlog 1,5-odstotno znižanje števila zaposlenih v prihodnjem letu.

Ob tem je spomnil, da je aktualen predlog za pol odstotne točke "težji" od trenutno veljavnega odstotka znižanja števila zaposlenih, zato se že zdaj ne more reči, da bi se z dogovorom zgolj podaljšali trenutno veljavni ukrepi. Če bo vlada dejansko pripravila približevalni predlog, je Štrukelj prepričan, da bo tudi na sindikalni strani večja pripravljenost za iskanje boljšega kompromisa.

Sindikati zahtevajo več
Ščernjavič pa se ni želel konkretno opredeliti, ali so sindikati sploh pripravljeni na nadaljevanje pogajanj, a se strinja s Štrukljem, da so pogajanja lahko smiselna, če vlada predstavi nov predlog.

O morebitnih novih predlogih ali datumu nadaljevanja pogajanj se sindikati z ministrom Gregorjem Virantom še niso pogovarjali. A če bo predlog dogovora ostal enak in bodo dodali le omenjeno določbo, Štrukelj dvomi, da bi bilo to dovolj za spremembo stališč tistih sindikatov, ki so dogovor že zdaj zavrnili.

Po do zdaj znanih podatkih so sicer pripravljenost na podpis v Štrukljevi konfederaciji izrazili štirje od sedmih sindikatov, v pogajalski skupini pod vodstvom Ščernjaviča pa jih je bilo od 25 sindikatov za podpis dogovora osem sindikatov.