Sprejetje uredbe vlada opravičuje s tem, da so pri vrednotenju delovnih mest direktorjev nastale anomalije, ko jih po višini plače prehitevajo številni javni uslužbenci. Foto: Pixabay
Sprejetje uredbe vlada opravičuje s tem, da so pri vrednotenju delovnih mest direktorjev nastale anomalije, ko jih po višini plače prehitevajo številni javni uslužbenci. Foto: Pixabay
Boris Koprivnikar
Koprivnikar je potrdil, da je bila uredba na vladi sprejeta s preglasovanjem. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Vlada viša plače direktorjev v javnih zavodih

S sprejeto uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju vlada viša plače približno 2.400 ravnateljem in direktorjem javnih zavodov. Večina jih je s področja izobraževanja, je po seji vlade pojasnil Koprivnikar.
Trudili so se, da bi jo sprejeli s konsenzom. Zaradi nasprotovanja koalicijskih partnerjev so uredbo pred dvema tednoma tudi umaknili z dnevnega reda seje vlade. Glede na to, da so v SMC-ju ocenili, da je njeno sprejetje res nujno, pa so tokrat o njej odločali z glasovanjem, je pojasnil Koprivnikar in dodal, da se koalicijski partnerji s sprejetjem niso strinjali.

A predlagatelji so odločno stali na stališču, da je to ena od ključnih anomalij plačnega sistema, k odpravi katerih so se zavezali že pred časom. Kar dve tretjini sprememb je na področju izobraževanja; med tistimi, ki jim popravljajo plače, je tako približno 2.000 ravnateljev, je pojasnil.

Po besedah ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič pomeni sprejetje uredbe tudi pomembno sporočilo izobraževanju, "kajti gre vendarle za videnje, kaj nam šolstvo v resnici pomeni in daje". Zato je po njenih besedah prav, da tudi nagradijo tiste, ki "skušajo naše otroke in mlade naučiti, kar je le mogoče in prav".

Združenje: Ne dvig plač, temveč popravilo krivic
V združenjih ravnateljev so z uredbo zadovoljni. Na novinarski konferenci so sodelovali tudi njihovi predstavniki, ki so poudarili, da ne gre za dvig plač, ampak za odpravo dolgoletnih anomalij in krivic.

Po besedah predsednika združenja ravnateljev in ravnateljic osnovnih šol, glasbenih šol in osnovnih šol s prilagojenim programom Gregorja Pečana so na neustrezne umestitve ravnateljev opozarjali vse od leta 2006. Kot je dejal, so se sedaj komaj približali tistemu, kar njihovi kolegi v javnem sektorju že dolgo imajo, ob tem da ravnatelji nosijo tudi kazensko odgovornost za zdravje in življenje mladoletnih oseb.

"Smo res edinstven primer v evropskem prostoru, kjer plače zaposlenih presegajo plače ravnateljev," je opozorila predsednica Združenja ravnateljev in ravnateljic vrtcev Slovenije Breda Forjanič in dodala, da je prav, da so končno tudi ravnatelje uvrstili v sistem tako, da bo njihova odgovornost primerno nagrajena. Tudi vnaprej si bodo prizadevali, da bi ta status, ki so ga dobili danes z uredbo, obdržali, pa je napovedal predsednik Sindikata direktorjev in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih organizacij Anton Obreht.

Sprejetje uredbe sta pozdravili tudi predsednica Društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Božena Bratuž.

Koliko bo uredba stala
Finančni učinki uredbe so sicer ocenjeni na 8, 8 milijona evrov. Ob tem pa, kot je pojasnil Koprivnikar, jasneje in enostavneje določajo tudi sistem uvrščanja ravnateljev v plačne razrede. Makovec Brenčičeva je k temu dodala, da so premaknili razpon plačnih razredov, v katere so lahko ravnatelji umeščeni, in sicer je to sedaj od 47. do 53. plačnega razreda. V preteklosti pa so bili umeščeni najnižje od vseh ravnateljev in direktorjev v javnih zavodih, je dodala.
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman se je vzdržala glasovanja o uredbi. Na novinarski konferenci po seji vlade pa je pojasnila, da gre za del ukrepov v zvezi z odpravo plačnih anomalij, katerim se je vlada zavezala s podpisom dogovora s sindikati. Resorji bodo po njenih besedah sredstva zagotovili znotraj svojih finančnih načrtov.

Vlada viša plače direktorjev v javnih zavodih