Vlada je danes uskladila še zadnje podrobnosti proračunskih predlogov za leti 2016 in 2017, spremljajoče zakonodajne dokumente pa naj bi sprejela na naslednji seji. Mramor je po seji vlade razkril, da so proračunski prihodki za leto 2016 predvideni v vrednosti 8,627 milijarde evrov, odhodki pa v znesku 9,417 milijarde evrov. Za leto 2017 so načrtovani prihodki 8,705 milijarde evrov, odhodki pa 9,423 milijarde evrov.

Po načelu denarnega toka je proračunski primanjkljaj v letu 2016 predviden v vrednosti 1,98 odstotka BDP-ja, v l. 2017 pa naj bi dosegel 1,74 odstotka BDP-ja. Po metodologiji, ki se uporablja v EU-ju, se bo javnofinančni primanjkljaj v l. 2016 znižal na 2,24 odstotka BDP-ja, v 2017 pa na 1,75 odstotka BDP-ja. Letos naj bi dosegel okoli 2,9 odstotka BDP-ja.

Ker pa so predvideni prihodki za prihodnji dve leti krepko višji kot letošnji, proračuna sledita logiki, da se višja gospodarska rast, ki se odraža v višjih prihodkih, delno porabi za znižanje primanjkljaja, delno pa za zvišanje odhodkov in spodbujanje rasti.

Mramor je tako povedal, da se bodo odhodki za veliko večino ministrstev lahko povečali. Gre za prva dva proračuna po krizi, ko "lahko malo lažje zadihamo". Ministrstva bodo imela ob tem v okviru dodeljenih sredstev po ministrovem mnenju veliko več možnosti za dobre politike.

Ključno pri sestavi proračunov pa je, da se določijo prioritete, vztraja Mramor. Najvišja prioriteta, okoli katere je bilo po njegovih besedah veliko usklajevanj in prerazporeditev, je ob begunski krizi varnost ljudi in premoženja. Tej se pridružujejo še poplavna varnost, zdravje, pravosodje, infrastruktura in izobraževanje.

Tudi za kulturo je vlada po ministrovih besedah našla rešitve, ki naj bi zagotavljale, da bodo predvidena sredstva zadostovala.