Razrešitev je predlagala ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Direktorici očita predvsem način vodenja, ki po njenem mnenju onemogoča učinkovito sodelovanje med ministrstvom in zavodom na operativni ravni ter predstavlja motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda. Ministrstvo je ugotovilo še, da na zavodu niso bili doseženi cilji nove sistemizacije delovnih mest, obremenjujoče pa naj bi bilo tudi končno poročilo o izredni reviziji poslovanja zavoda.

Na tiskovni konferenci po seji vlade je ministrica poudarila, da se zavod kot "ključna institucija na trgu dela" v času visoke brezposelnosti ne sme le ukvarjati sam s sabo. Pojasnila je še, da je v osebnem pogovoru direktorici povedala, da se razlogi za razrešitev ne nanašajo na odpravljanje nepravilnosti, med drugim glede plačnega sistema, na zavodu.

Zato tudi eno leto ni posegla v stanje na zavodu, pravi ministrica, ki pa zdaj ugotavlja, da se tudi po sprejetju nove sistemizacije delovnih mest stvari na zavodu niso stabilizirale. "Zavod se kot ključna institucija na trgu dela ne sme ukvarjati sam s sabo in ne more biti edina vizija zavoda to, da se odpravljajo napake v plačnem sistemu," pravi ministrica in dodaja, da je to sicer pomemben del, a da mora zavod voditi nekdo z vizijo.

Vse očitke zanika
Srdoč Majerjeva je v torek vse očitke zanikala. Na zavodu v dobrem letu, odkar ga vodi, ves čas odkrivajo nepravilnosti in korupcijo, negospodarno in potratno rabo javnih sredstev, škodljive pogodbe, sporno zaposlovanje in sporne postopke javnih naročil, je poudarila v odzivu in pristavila, da se očitno želi korupcijo prikriti in pomesti pod preprogo.

Jamstva za mlade le potrjena
Potem ko je različnim ministrstvom dokument Jamstva za mlade le uspelo uskladiti s predstavniki mladih, ga je vlada še enkrat obravnavala in tudi sprejela. Izteka se namreč rok za oddajo dokumenta v Bruselj, ki bo prispeval največ denarja za izvedbo različnih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali število mladih brezposelnih. Vpleteni se zavedajo, da gre zgolj za kratkoročne rešitve.

Ministrica: Dokument ni slab ob zagonu gospodarstva
"Verjamem, da dokument absolutno ni slab in da bo predvsem ob upoštevanju nujnega zagona gospodarstva in predvideni gospodarski rasti v letu 2015 lahko učinkoviteje reševal vprašanje mladih na trgu dela," je dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak.

Pojasnila je, da je Slovenija mlade pri programu razdelila v štiri skupine glede na pridobljeno izobrazbo, ukrepe pa v štiri stebre, kjer se moč ukrepov povečuje glede na trajanje brezposelnosti.

Prvi steber: preventivni
Prvi steber je preventivni in pomaga, da se mladi lažje in bolj informirano odločijo za nadaljnjo poklicno pot. Med ukrepi v tem stebru je ministrica omenila vseživljenjsko karierno usmeritev, štipendije za deficitarne poklice, pomembna novost je napovedovanje potreb na trgu dela, sem pa sodi tudi polje povezovanja in priznavanja delovnih izkušenj mladih, kjer se vlada zavezuje, da bo vzpostavila centralni sistem evidentiranja izkušenj.

Intenziviranje svetovanja
Ob nastopu brezposelnosti so tu ukrepi, ki se že danes izvajajo, predvsem je ministrica poudarila intenziviranje svetovanja, prav tako pa bodo zaposlili mlade na zavodu za zaposlovanje, da bodo lahko bliže mladim.

Po treh mesecih brezposelnosti sledijo ukrepi subvencioniranja zaposlitev mladih. V okviru Pobude za zaposlovanje mladih bodo 10 milijonov evrov namenili za usposabljanje na delovnem mestu in subvencije za zaposlovanje 3200 mladih v vzhodni Sloveniji.

Ukrepi so ...
Med drugimi ukrepi je omenila še spodbujanje podjetništva in samozaposlovanja za mlade, ukrep subvencioniranja pripravništva, kamor bodo v dveh letih vključili okoli 1300 mladih, omogočili bodo okoli 2770 delovnih preizkusov, usposabljanje mladih na delovnem mestu, usposabljanje mladih ustvarjalcev v kulturi, spodbujanje inovativnih podjetij, zaposlovanje mladih raziskovalcev v gospodarstvu in sodelovanje mladih v univerzitetnih inkubatorjih, kjer predvidevajo okoli 7000 vključitev, je naštela ministrica.

Aktivacija brezposelnih
Ključni cilj dokumenta je hitrejša aktivacija mladih brezposelnih, je ob tem dejala Kopač Mrakova in dodala, da s temi ukrepi vlada lahko pomaga mladim v krizi, da vstopijo na trg dela v času, ko je povpraševanje delodajalcev po njihovih zaposlitvah zmanjšano. Nikakor pa ne more država s tem programom zagotoviti toliko delovnih mest, kot jih mladi potrebujejo. Zato ministrica poudarja, da bodo ukrepi delovali v primeru gospodarske rasti.

Poudarila je, da so dokument usklajevali z mladimi. Z njimi so se tudi dogovorili, da do leta 2015 oblikujejo skupno platformo za spodbujanje podjetništva med mladimi.

32.500 mladih brezposelnih
Dobrih 26 odstotkov prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje RS je decembra lani predstavljala starostna skupina od 15 do 29 let. Govorimo o več kot 32.500 mladih brezposelnih - in le redki bodo na račun programa Jamstva za mlade dobili zaposlitev, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec. Prav zato upanja mladim ne gre vzbujati - večina jih bo po štirih mesecih na zavodu za zaposlovanje pristala v neki obliki usposabljanja ali izobraževanja. Še največ zaposlitev je pričakovati v okviru pripravništev ali pa javnih del.
Strategija zaposlovanja v šestih mesecih
Strategijo zaposlovanja mladih pričakujejo v šestih mesecih - ministrstvo za gospodarski razvoj pa naj pripravi način, kako ustvarjati nova delovna mesta. Le tako bo mogoče znižati vrtoglavo število mladih brezposelnih, ki si po večletnem izobraževanju zagotovo ne želijo pristati v zgolj še enem programu dodatnega usposabljanja.