Direktorjem se plače že vrsto let niso spremenile in so bile predmet varčevalnih ukrepov, je argument vlade. Predlog so s četrtkove seje umaknili, ker se s sindikati še pogajajo o odpravi plačnih nesorazmerij pri javnih uslužbencih, ki imajo precej nižji plačni razred od direktorjev. Vlada ob tem poudarja, da imajo sindikati na pogajanjih previsoke zahteve, ki predstavljajo celo več 100-milijonsko obremenitev javnih financ.

"Zahteve so izjemno visoke in prehitevajo proračunske zmožnosti in dokler tega v celoti ne uskladimo, ne bomo imeli parcialnih rešitev za nobeno skupino," je pojasnil minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Sindikatom se zdi nesprejemljivo, da jih vlada krivi za umik uredbe. "Češ nismo se z njimi še do konca dogovorili, hkrati pa na pogajanjih imajo izrazito restriktivne predloge. To pomeni preprosto, da vlada nima dovolj poguma, da bi povedala, da se je pač ustrašila javnega mnenja," je povedal glavni tajnik Sviza in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.

Dvig plač bi veljal za rektorje, dekane, načelnike upravnih enot, glavne inšpektorje, pa tudi za okoli 1.200 ravnateljev vrtcev in šol. Ti opozarjajo na velike anomalije pri njihovih plačah, ki se vlečejo že od leta 2006.

"Kakšna je odgovornost, če ravnatelj odgovarja, tudi kazensko, za zdravje in življenje mladoletnikov ali pa če je to direktor kakšnega drugega javnega zavoda, kjer sploh nimajo kaj dosti opravka z ljudmi. Da ne omenjam množice uradnikov na ministrstvih, ki so umeščeni višje od večine ali vseh ravnateljev šol," poudarja Gregor Pečan, predsednik združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva. Če odprave nesorazmerij ne bo, bodo pripravili protestni shod.