Po novem bi lahko vlada ali občina kot ustanovitelj posrednega proračunskega uporabnika odločila, da se denarni viški posrednih proračunskih uporabnikov nakažejo v proračun. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Po novem bi lahko vlada ali občina kot ustanovitelj posrednega proračunskega uporabnika odločila, da se denarni viški posrednih proračunskih uporabnikov nakažejo v proračun. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Rešitve novele zakona o izvršbi vsebujejo tudi spremembe ureditve odlogov izvršbe, še posebej na predlog upnika. Foto: BoBo
Državni zbor
Strankam bi po novem 50 odstotkov denarja dala kar država. Foto: BoBo

Vlada je DZ-ju v obravnavo po nujnem postopku poslala spremembe zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015. Predlagana novela uvaja prihodek sklada za štipendije, in sicer iz dajatve iz začasnega in občasnega dela upokojencev. Prav tako zakonske spremembe zaostrujejo pogoje za proračunska izplačila evropskega denarja, tako da bo moral neposredni uporabnik proračuna vložiti več napora v pravočasno pripravo zahtevkov za povračilo evropskega denarja v državni proračun.

Po novem bi lahko vlada ali občina kot ustanovitelj posrednega proračunskega uporabnika odločila, da se denarni viški posrednih proračunskih uporabnikov nakažejo v proračun. Vlada namreč ugotavlja, da nekateri posredni uporabniki proračuna razpolagajo z več denarja, kot ga potrebujejo za svoje delovanje. Iz predlagane ureditve so izvzeti tisti posredni uporabniki, ki imajo premoženje v lasti (npr. univerze), so sporočili z vlade.
Manj birokratskega dela za sodnike
V predlaganih spremembah zakona o izvršbi in zavarovanju vlada predlaga razbremenitev sodnikov s tem, da se strokovnim sodelavcem sodišč dodelijo nova samostojna opravila in spremeni področje imenovanja, odgovornosti in delovanja izvršiteljev.

Najpomembnejše rešitve so nova možnost prodaje zarubljenega premoženja na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, sodniku je dana možnost, da je izklicna cena na prvi javni dražbi 70 odstotkov (in ne več 100 odstotkov), ukinja se tretja javna dražba, spreminjajo se določbe, ki urejajo institut varščine, ukinja se pravno sredstvo pritožbe zoper sklep o domiku, novela ureja poseben oklicni postopek, kadar je nepremičnina obremenjena z zemljiškim dolgom, in ureja možnost prodaje nepremičnine kot celote, če gre za izvršbo na solastniški delež.

Rešitve vsebujejo tudi spremembe ureditve odlogov izvršbe, še posebej na predlog upnika, saj je trenutno mogoča povsem odprta možnost odloga izvršbe na predlog upnika, kar podaljšuje izvršbe. Z novimi predlogi zakonskih sprememb se širijo tudi primeri ustavitve izvršbe, ko ni možnosti za njen uspeh, določata pa se tudi avtomatiziran izračun in e-vročitev naloga za plačilo sodne takse, kjer je to mogoče, so zapisali na vladi.
Več preglednosti nad donatorji
Po predlaganih spremembah zakona o strankah pa bi stranka lahko pridobila tudi do 50 odstotkov denarja iz državnega proračuna. Gre za denar, ki ga DZ določi v svojem finančnem načrtu za dodatno strokovno pomoč poslanskim skupinam. Prav tako pogodbe s poslanci niso več predmet javnega naročanja.

Predlog zakona določa tudi, da bodo morali biti prispevki posamezne fizične osebe, višji od 50 evrov, vplačani s kreditnimi vplačili ali neposrednimi obremenitvami TRR-ja. Te podatke bo moral posredovati ponudnik plačilnih storitev prejemnika, in sicer le tiste, ki omogočajo identifikacijo donatorjev.

Računskemu sodišču novela omogoča tudi, da za izvedbo revizije pridobi podatek o davčni številki fizične osebe iz registra transakcijskih računov in iz davčnega registra, strankam pa za izpolnitev obveznosti nakazila nedovoljenih prispevkov v humanitarne namene omogoča preverjanje podatkov o državljanstvu fizičnih oseb, ki niso člani stranke in so dale prispevek stranki.