Sindikati so prepričani, da ne le da pogajanja o razreševanju stavkovnih zahtev sodijo med tekoče posle, temveč bi si vlada glede na mogoče posledice stavkovnih dejavnosti tudi v času opravljanja tekočih poslov morala prizadevati doseči dogovor s stavkajočimi sindikati. Foto: BoBo
Sindikati so prepričani, da ne le da pogajanja o razreševanju stavkovnih zahtev sodijo med tekoče posle, temveč bi si vlada glede na mogoče posledice stavkovnih dejavnosti tudi v času opravljanja tekočih poslov morala prizadevati doseči dogovor s stavkajočimi sindikati. Foto: BoBo
Lilijana Kozlovič je sporočila, da se ne more več pogajati s sindikati. Foto: BoBo

Odstop predsednika vlade po našem trdnem prepričanju glede na čas do rednih ali izrednih parlamentarnih volitev in glede na stanje v pogajanjih ničesar ni spremenil z vidika sklenitve dogovora s sindikati javnega sektorja in z vidika odgovornosti vlade, da izpolni svoje zaveze do javnih uslužbencev.

Skupni stavkovni odbor sindikatov

Glavna vladna pogajalka pri pogajanjih s sindikati, generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, je koordinacijo stavkovnih odborov skupine sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, obvestila, da se pogajanja ne morejo nadaljevati. Po njenem mnenju bi bilo neodgovorno, da bi vlada dan, preden bo začela opravljati tekoče posle, sklepala dogovore, ki bi imeli posledice za javne finance.

Sindikati ne sprejmejo konca pogajanj
Iz koordinacije stavkovnih odborov so stališče vlade takoj zavrnili: "Prepričani smo, da je neodgovorno, da vlada naslednji vladi prepušča odpravo anomalij, ki jih je z neodgovornimi odločitvami sama povzročila, tudi na delovnih mestih tistih z nižjimi plačami, po tem, ko je plače močno izboljšala zdravnikom, direktorjem in ravnateljem."

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so bila pogajanja o njihovi prvi stavkovni zahtevi pred tednom dni praktično končana, na vladi pa je bila odgovornost, da ta dogovor na seji formalno potrdi. Zato zdaj za odločanje o sklenitvi dogovora vladi dajejo teden dni časa, ali pa bodo poskrbeli, "da bo vprašanje plač delavcev v Republiki Sloveniji in spoštovanje dogovorjenega postalo osrednja tema v volilni kampanji".

Počivavškova skupina sindikatov je sicer v petek vlado pozvala k pogajanjem. V odprtem pismu premierju v odstopu Miru Cerarju in prvakoma SD-ja Dejanu Židanu ter DeSUS-a Karlu Erjavcu so izrazili prepričanje, da ni nobenega razloga, da pogajanj ne bi nadaljevali, kot je bilo predvideno. Kot so zapisali, vlada še ne opravlja tekočih poslov in dela s polnimi pooblastili.

Sindikata zdravstva in socialnega varstva niso obvestili o koncu pogajanj
Oglasili pa so se tudi iz Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki so razočarani nad tem, da jih vladna pogajalka Lilijana Kozlovič niti ni obvestila o odločitvi, da so pogajanja za to vlado končana, čeprav zastopajo približno. 49.000 zaposlenih.

"Naš optimizem za nadaljevanje pogajanj je izhajal iz dejstva, da je bila vlada Mira Cerarja pripravljena mesec dni pred iztekom mandata zadolžiti novo vlado za cca. 165 milijonov evrov. Saj je dejstvo, da bi vse podpisane obveznosti iz stavkovnih sporazumov dejansko zapadle v plačilo po izteku mandata te vlade. Zdaj pa se še aktualna vlada skriva za floskulo, da ne želi obremeniti nove vlade z obveznostjo iz stavkovnega sporazuma," je o nerazumevanju vladnih argumentov v sporočilu za javnost dejal Zvonko Vukadinovič, predsednik SZSVS-ja.

Odstop predsednika vlade po našem trdnem prepričanju glede na čas do rednih ali izrednih parlamentarnih volitev in glede na stanje v pogajanjih ničesar ni spremenil z vidika sklenitve dogovora s sindikati javnega sektorja in z vidika odgovornosti vlade, da izpolni svoje zaveze do javnih uslužbencev.

Skupni stavkovni odbor sindikatov
Sindikati hočejo zaključiti pogajanja
Sindikati hočejo zaključiti pogajanja