Pokojnine so za zdaj stabilne, a dolgoročne demografske projekcije ne kažejo dobro. Foto: BoBo
Pokojnine so za zdaj stabilne, a dolgoročne demografske projekcije ne kažejo dobro. Foto: BoBo

Osnutek nacionalnega reformnega programa (NRP) 2016 in 2017 navaja, da pokojninska reforma iz leta 2013 še naprej kaže zelo pozitivne učinke. Trend zmanjševanja razmerja med številom zavarovancev in upokojencev iz obveznega zavarovanja se je po podatkih pokojninskega zavoda zaustavil prvič po šestih letih, je zapisano v osnutku NRP-ja. Razmerje med zavarovanci in upokojenci je lani ostalo na enaki ravni kot leto prej, ko je na enega upokojenca statistično prišlo 1,37 zavarovanca.

Povprečna upokojitvena starost v letu 2015 je tako pri moških kot pri ženskah ostala na skoraj enaki ravni kot v letu 2014, kar je 59 let za ženske in 61 let in en mesec za moške. Vendar se je povprečna dopolnjena pokojninska doba ob starostni upokojitvi podaljšala za ženske kar za 11 mesecev, za moške pa za štiri mesece.

Odhodki za pokojnine
Reforma je pozitivno vplivala tudi na kratkoročno stabilizacijo odhodkov za pokojnine. Medtem ko so leta 2013 odhodki za pokojnine znašali 11,85 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP), so se leta 2014 že znižali na 11,5 odstotka, v letu 2015 pa je na podlagi ocen pričakovati nadaljnje zmanjševanje na 10,89 odstotka BDP-ja.

Projekcije kažejo, da se bodo izdatki za pokojnine še naprej zniževali, saj naj bi po prvih podatkih pokojninskega zavoda znašali v letu 2016 10,7 odstotka, v letu 2017 pa 10,66 odstotka BDP-ja.

Po reformi se krepi tudi vloga prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pri zagotavljanju primernega dohodka večine bodočih upokojencev, še navaja osnutek.

Pokojninska reforma daje pozitivne rezultate
Pokojninska reforma daje pozitivne rezultate