Od podpisa pogodbe s Slovenija Transplantom (marca 2015) do konca letošnjega aprila so dežurne posadke z letalom Falcon v Slovenijo pripeljale 21 organov za presaditev in protistrup. Najpogosteje falcon uporabljajo za prevoz src, včasih tudi za prevoz jeter iz evropskih držav. Slovenija namreč sodeluje v mednarodni organizaciji Eurotransplant, ki koordinira in organizira izmenjavo organov med transplantacijskimi centri Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije.

Vrhunski rezultati pri presaditvah
Presaditev je v Sloveniji zelo uspešna metoda zdravljenja pri dokončni odpovedi organa. Že peto leto se Slovenija uvršča na prvo mesto na svetu po številu opravljenih presaditev srca na milijon prebivalcev in dosega vrhunske rezultate, je povedal vodja Centra za transplantacijsko dejavnost v ljubljanskem kliničnem centru Ivan Kneževič.

Letno izvedejo med 110 in 120 presaditev organov, je še pojasnil in dodal, da so lani presadili 31 src, od katerih so jih 24 pridobili z izmenjavo prek Eurotransplanta. V prihodnjem letu pa naj bi v Ljubljani začeli izvajati tudi presaditve pljuč, za katere bo prav tako pomemben hiter prevoz, medtem ko organe običajno prevažajo s komercialnimi letali ali po cesti, kar je tudi bistveno ceneje.

Ključen prevoz s falconom
V nekaterih primerih pa je ključen hiter prevoz s falconom. "V tem pogledu je naše sodelovanje s Slovensko vojsko izjemnega pomena. Z njihovo pomočjo naša ekipa uspešno presaja zdrave organe in vsi skupaj tako pripomoremo k reševanju življenj," je dejala direktorica Zavoda RS-a za presaditve organov in tkiv Slovenija Transplant Danica Avsec.

"Čeprav imamo največje število presaditev, pa to še vedno ni dovolj. Ko potegnemo črto konec leta, ugotovimo, da trem ali štirim kljub vsemu ni uspelo dobiti organa. Zato se trudimo, da bi se še izboljšali," je dejal Kneževič. Pri tem je ključna težava pomanjkanje razpoložljivih organov. Slovenci so glede opredelitve za darovanje organov pod povprečjem.

Zgleden primer sodelovanja z vojsko
Sodelovanja z vojsko se nadejajo tudi v prihodnje. Kot ugotavlja državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak, gre za dober primer civilno-vojaškega sodelovanja, ki bi ga morda lahko v prihodnosti tudi nadgradili. Tako vojska hkrati pomaga slovenskim državljanom in omogoča boljši izkoristek falcona.

Letalo Falcon je država sicer kupila že leta 2001 za 33 milijonov dolarjev, a ga je, še preden ga je prevzela od proizvajalca, že dala v najem ameriškemu najemniku, ki pa ga je leta 2009 zaradi recesije vrnil. Od takrat pa država zanj ne najde prave naloge. Po letu 2003 je namreč vse vlade skrbelo le, kako bi se vladnega sokola znebile. Tudi ko smo ga leta 2009 dobili nazaj in plačali drag servis, se vsi predsedniki v vladi zaradi javnega mnenja raje ugotavljali, kako se ga znebiti, kot pa, kako ga uporabljati. Prvi, ki je presekal gordijski vozel, je bil obrambni minister Roman Jakič, ki je s falconom poletel na obisk slovenskih vojakov v Libanon, je za Radio Slovenija poročal Robert Škrjanc.

Od leta 2013 vse večkrat v uporabi
Od leta 2013 dalje pa ni bil več greh uporabljati letalo, saj je za vlado opravil 25 poletov. V letu 2014 že 31, leto pozneje 64, lani samo za potrebe države že 104. Ker je falcon vpisan v register vojaških zrakopolovov, ga ponujamo tudi v okviru VIP-prevozov zveze Nato in EU-ja, a je bil do zdaj v tako imenovanem programu ATARES uporabljen le dvakrat.

Cena ure letenja s falconom je bila oblikovana na podlagi posebnega pravilnika in znaša 4221 evrov. Naročnik poleta pa mora poleg tega kriti še morebitno razledenitev letala in morebitne stroške prenočitve posadke. Za lani so v obrambnem proračunu zagotovili 320 tisoč evrov denarja za skupno 170 ur letenja. Za prihodnji dve leti je vlada v obrambnem proračunu odobrila za 400 ur letalskih prevozov za svoje člane.