Voditeljica Mojca Širok se je s predsedniki parlamentarnih strank pogovarjala o zunanjepolitičnih temah. Foto: MMC RTV SLO
Voditeljica Mojca Širok se je s predsedniki parlamentarnih strank pogovarjala o zunanjepolitičnih temah. Foto: MMC RTV SLO
Tri voditeljice, tri teme. Foto: MMC RTV SLO

V studiu je bilo osem strank, ki so ali v slovenskem ali evropskem parlamentu.
Najprej so bila na vrsti vprašanja o politični odgovornosti, sumljivih milijardnih nakazilih, predvolilnih manevrih, nato pa o bistveno nižjih vsotah, s katerimi morajo preživeti delavci in upokojenci.
Sledili so zunanjepolitični izzivi, ki čakajo novo vlado – kje na evropskem vlaku bo Slovenija in kako naprej v odnosih s Hrvaško?
V tretjem delu pa o prodaji Nove Ljubljanske banke in drugega državnega premoženja ter o vlaganju v raziskave in razvoj.
Oddajo so vodile Erika Žnidaršič, Mojca Širok in Janja Koren.



Prva tema so minimalni prihodki delavcev in pogosto zelo nizke pokojnine, nekateri imajo le nekaj sto evrov mesečnega prejemka. Voditeljica je prisotne izzvala, naj povedo, kako bodo poskrbeli za izboljšanje pokojninskega sistema in tudi prejemkov delavcev. Prosila jih je tudi za pojasnila, kako bodo morebitno izboljšanje financirali, saj je treba sredstva od nekod vzeti.
Karl Erjavec
(DeSUS) je poudaril, da so v vlade vedno stopili z zelo konkretnimi zahtevami po izboljšanju položaja upokojencev, in če je kaka vlada dajala vtis, da jih raje ne bi izpolnila, so že bili "z eno nogo zunaj koalicije". Tako jim je uspelo zahteve tudi uresničiti. Pokojnine se ponovno usklajujejo, upokojenci spet dobivajo regres. Erjavec je še vedno prepričan, da je 1.000 evrov tista ciljna, dostojna pokojnina, h kateri je treba stremeti. Volivcem je še obljubil, da če bo DeSUS v novi vladi, se bo položaj upokojencev znova izboljšal.

Alenka Bratušek (Stranka Alenke Bratušek) je poudarila, da je bila njena vlada na oblasti le leto in pol in je imela zelo omejen manevrski prostor. Še največ je za upokojence – in tudi druge v državi – storila, ko je "državo rešila pred bankrotom", pred grškim razpletom. V Grčiji je neka levičarska stranka ponujala velike obljube, nato pa so se upokojencem znižali prihodki za 40 odstotkov, je opozorila. Dodala je še, da je v tem mandatu iz opozicije predlagala zakon, ki bi upokojencem vrnil regres kot pred krizo, pa je bil ravno DeSUS proti. Račun za dvig pokojnin bo po njenih napovedih plačala gospodarska rast.
Goran Lukič (Levica) pa je vse skupaj komentiral z naslednjimi besedami: "Očitno se vsi tukaj borijo za reveže. Če imamo pod pragom tveganja revščine polovico upokojencev, bi bilo morda bolje, če bi se politiki malo manj borili." Poudaril je, da je Levica za dvig zvišanja minimalne plače za vsaj sto evrov, zdajšnje dviganje po malih odstotkih se mu zdi smešno, pa tudi za zajeten dvig socialne pomoči. Tudi on bi račun plačal z višjo gospodarsko rastjo in dobički podjetij. Spomnil je, da so se leta 1996 prepolovili delodajalski prispevki v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, od takrat naprej pa so delodajalci dobili še nekaj "odpustkov". Tudi tu se lahko po njegovem išče sredstva za krpanje luknje v pokojninski blagajni. Voditeljica ga je vprašala, kako bodo preprečili beg možganov, če bodo z dodatnimi davčnimi obremenitvami še dodatno podražili delo in predvsem tiste delavce, ki so visoko plačani in ustvarjajo največjo dodano vrednost. Odvrnil je, da je treba najprej poskrbeti za tiste, ki živijo v revščini.
Ljudmila Novak (NSi) je izpostavila, da je njena stranka pripravila predlog pokojninske reforme, pri katerem so sodelovali ekonomisti. Zatrdila je, da gre za uresničljivo pot, ki bi lahko prinesla vzdržnost in pravičnost, in sicer s tremi stebri. V prvi steber bi delodajalec in delavec vplačevala vsak po 75 evrov, v drugi steber 6 odstotkov bruto plače, v tretji steber bi plačevali prostovoljno. Obljubila je, da bodo v primeru sodelovanja v vladi poskušali reformo izvesti.
Marko Zidanšek (SLS) je dejal, da je čas za novo reformo, ki bo poiskala nove vire, da bodo upokojenci dostojno preživeli s pokojnino pri najmanj 600 evrih. Spomnil je na gospodarsko rast: če gospodarstvo diha in živi, je več zaposlenih, ki nato vplačujejo v blagajno. "Bojte se populizma levice in spomnite se, kako uspešno živijo v Venezueli. Najprej je treba ustvariti, potem deliti," je izjavil.
Matjaž Han (SD) je prisotnim dejal, da očitno vsi licitirajo, kdo bo več dal. Pokojninski sistem ni slab, je dober, ker je naravnan solidarno. Odhajajoča vlada je sprejela belo pokojninsko knjigo, ki teži k 70-odstotni odmerni stopnji in zvišanju pokojnin. Tudi on je kot vir omenil gospodarstvo, saj če bodo podjetja zaposlovala, bo več vplačil v blagajno in bo ta vzdržna. SD se bo nadalje zavzel za davčno reformo, a ne za davčno znižanje, temveč za prestrukturiranje, ki bo razbremenilo srednji razred, je poudaril. Problem je nizka povprečna plača.
Milan Brglez (SMC) je izrazil obžalovanje, ker vladi ni uspelo sprejeti davčne reforme, kot jo je predlagal nekdanji finančni minister Dušan Mramor, a obenem opozoril, da so imeli pri tem težave s koalicijskimi partnerji. Vsekakor pa je po njegovem mnenju zdaj čas, ko je treba "začeti vračati ljudem". Država se mora truditi, da pridobi takšne tuje investicije, ki bodo dostojno plačale delavcem, "in to tudi počnemo".
Vinko Gorenak (SDS) je spomnil, da so se pokojnine pod vlado Janeza Janše med letoma 2004 in 2008 povečale za četrtino. "Jaz lahko obljubim, da se bo takšno stanje nadaljevalo. Mi smo to dokazali," je izjavil. Stranka bo poskrbela za najnižjo možno pokojnino na 500 evrov, niže ne sme iti, kar bi stalo 100 milijonov evrov. Ta denar se zlahka najde, več kot ta znesek je ta vlada preplačala projekt drugega tira, je zatrdil. Tudi na področju plač je poudaril, da se je do leta 2008 pod takratno vlado plača v Sloveniji precej zvišala. "Leta 2006 nisem razumel ministra Bajuka, ko je rekel, znižajmo davke, da več dobimo v proračun. In točno to se je zgodilo. Politiko jemljimo kot podjetje. Če je uspešno, pridobijo vsi," je zatrdil.


Več bančne unije in zagotavljanje varnosti v EU-ju
Drugi del soočenja je bil posvečen vprašanjem iz zunanje politike. Predstavnik SDS-a Branko Grims je na vprašanje, ali bi stranka podprla bančno unijo, odgovoril, da Evropske unije ne bo krojil proračun, temveč ilegalne migracije in proces radikalne islamizacije Evrope, zato si bodo v SDS-u prizadevali za zaščito meje in zagovarjali politiko, da noben migrant ne pomeni varne Slovenije.

Grims je mnenja, da bi zavarovanje meje pomenilo tudi prihranek, saj je, kot je dejal, več kot 120 milijonov evrov Cerarjeva vlada namenila migrantom, obenem pa 300 milijonov evrov za nevladne organizacije, kot je Mirovni inštitut. Cerar je na to odgovoril, da zagovarja svobodno Evropo, ki je varna navznoter, in da ga je strah desnega populizma.

Glede vprašanja o bančni uniji oziroma skupnem proračunu za države v evrskem območju je Miro Cerar (SMC) dejal, da v to smer moramo iti, vendar premišljeno, saj se pri nekaterih državah pojavljajo zadržki. Predstavnik Levice Matej Tašner - Vatovec pa je poudaril, da gre pri migracijah za staro metodo strašenja, ki je učinkovita pri ljudeh, ki nikoli niso imeli stika s tujci. "Politika zapiranja in tudi žica, ki jo je Cerar postavil na mejo, ne bo vodila v neko novo, drugačno Evropo." Vatovec je mnenja, da je Evropa preveč neoliberalno usmerjena; dodal je, da bi se Levica zavzemala za drugačno Evropo, kjer bi imele države – in ne finančni politiki – več avtonomije.

Kakšen je položaj Slovenije v EU-ju?
Predsednik SLS-a Marko Zidanšek meni, da potrebujemo politiko, ki bo najprej izpostavila Evropejce, saj imamo "na eni strani močne ZDA in na drugi strani Rusijo". Zidanšek je dejal, da mora Evropa zavarovati svoje meje, saj bo drugače uničena. Evropa po njegovem mnenju skupno vojsko in policijo oziroma "inštrumente državnosti". SLS bi, tako Zidanšek, v skupen evropski proračun privolil, če bi bile v teh okvirih upoštevane tudi manjše članice.

Alenka Bratušek iz Stranke Alenke Bratušek je poudarila, da je v tem trenutku ključno, da Slovenija okrepi svoj položaj v EU-ju toliko, da zagovarja svoje interese, kot sta arbitraža in vprašanje terana. Bratuškova je dejala, da je prava pot enotna in močna Evropa, ampak sama Slovenija ne more bistveno vplivati na politiko prihodnosti EU-ja.

Slovenija k Višegrajski skupini?
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je izpostavil, da je Slovenija v jedrnem delu Evrope in je prav, da smo del bančne unije; tudi oni da so zagovorniki močne in enotne unije. Grimsu pa je očital desni populizem. "Mene skrbi, da v Slovenijo prihaja Orban kot neki model razvoja," je dejal Erjavec in dodal, da Slovenije ne vidi v Višegrajski skupini.

Jožef Horvat iz NSi-ja je dejal, da je evro najuspešnejši projekt Evropske unije in da so v NSi-ju zagovorniki evropskih vrednot; po številnih razpravah so zagovorniki t. i. Plečnikovega trikotnika med Ljubljano, Dunajem in Prago – tam bi iskali zaveznike. Matjaž Nemec iz SD-ja pa je poudaril, da nas je izkušnja brexita in Trumpa naučila o pomenu povezovanja, Slovenijo pa odlikujejo dobri odnosi tako z vzhodom kot tudi z zahodom.

Grims je poudaril, da je v slovenskem interesu, da Evropa ostane, ostala pa bo le, če se bodo Evropejci v njej počutili varne. Erjavec je prepričan, da bi Evropa največ naredila, če bi stremela k razvojnemu sodelovanju s kriznimi državami. Če pade sporazum med EU-jem in Turčijo, "nobena žica ne bo ustavila teh migrantov". Cerar meni, da je Slovenija največ storila za svoj ugled s tem, ko je začela izpolnjevati svoje zaveze in ko je stabilizirala svoje finance. Dodal je, da moramo biti vsi zavezniki Evropski uniji. Vatovec pa je poudaril, da so krizne države postale krizne zaradi intervencij zveze NATO, zato bi v Levici podprli izstop iz zveze Nato.

Kako uveljaviti arbitražni sporazum?
Na vprašanja o arbitražnem sporazumu je Grims v prvi vrsti dejal, da se moramo naučiti iz napak preteklosti, in nadaljeval, da moramo sodelovati s sosednjimi državami, ko "proti nam koraka 50 tisoč migrantov, ki imajo Slovenijo za ciljno državo". Horvat je dejal, da Sloveniji ne preostane drugega, kot da toži NSi. Zidanšek je prav tako mnenja, da je treba tožiti Hrvaško pred sodiščem EU-ja, trenutno pa ima po njegovem mnenju Slovenija možnost, da zadrži vstop Hrvaške v schengensko območje. Veseli ga tudi, da se je po dveh letih namesto izraza begunec začel uporabljati izraz migrant, ker da bolj ustreza resničnemu položaju. Alenka Bratušek je prepričana, da bi morala Slovenija svoj položaj krepiti z močnejšo vlogo slovenskega komisarja v Evropski komisiji.

Nemec je prepričan, da imamo v EU-ju zaveznice pri prizadevanjih za uveljavitev vladavine prava. Erjavec pa je poudaril, da je treba nadaljevati s tožbo proti Hrvaški. Enakega mnenja je tudi Cerar, ki je dejal, da je uporaba pravnega sredstva ključnega pomena. Vatovec pa je mnenja, da bo tožba samo poslabšala odnose s Hrvaško in da se arbitraža zlorablja za prikrivanje neuspehov vlade.


Kaj storiti s prodajo Nove Ljubljanske banke, ki smo jo napovedali Evropski komisiji?
Zdravko Počivavšek (SMC) je ocenil, da bi bilo treba prodajni postopek prekiniti, vse dokler se ne reši vprašanja hrvaških varčevalcev, saj je vpliv tega problema na prodajno ceno prevelik. Pričakuje, da bo Evropska komisija to razumela in da se bo dalo prodajni postopek prilagoditi tako, da se izvede le po odpravi problema.
Alenka Bratušek (SAB) je bila kritična do pogajalcev zadnje vlade, saj so v Bruselj poslali predlog, da se rok za prodajo podaljša do konca tega leta. Vlada bi morala biti precej bolj ambiciozna. Zatrdila je še, da ko je njena bivša vlada podala zavezo za prodajo banke, problem s hrvaškimi varčevalci še ni bil znan.
Karl Erjavec (DeSUS) je pritrdil, da takrat ni bilo govora o prenesenih vlogah. Prav tako danes ni govora, da se Hrvaška ne drži nobenega dogovora, ne spoštuje mednarodnega prava in ne Dunajske pogodbe iz leta 2001. Evropsko komisijo je treba na to opozoriti in doseči, da se prodaja odloži, pa tudi če to traja leta in leta. Pogovori pa naj bodo med slovenskim premierjem in komisarjem, ne pa med uradniki na finančnem ministrstvu na tehnični ravni.
Dušan Olaj (SD) je poudaril, da se mora država držati zavez, a pri tem iskati način, kako doseči čim višjo prodajno ceno.
Andrej Šircelj (SDS) je zatrdil, da besede njegovih predhodnikov ne držijo. Celotna koalicija je bila o težavi prenesenih deviznih vlog obveščena že leta 2015. O prodaji pa je dejal slednje: NLB je treba prodati in v danih okoliščinah doseči najvišjo mogočo ceno.
Miha Kordiš (Levica) je zatrdil, da nam Evropska komisija nima kaj predpisovati, saj je denar za sanacijo NLB-ja šel iz proračuna in ne iz evropskih sredstev. Gre za sistemsko in rentabilno banko, zato bi bila prodaja po njegovem mnenju neodgovorna. "Vsi argumenti so na strani javnega lastništva," je izjavil.
Valentin Hajdinjak (NSi) je dejal, da državljanov ne zanimajo izgovori, temveč opravljeno delo, in kar smo obljubili Evropi, to moramo tudi storiti. Ta banka pa je znana po tem, koliko spornih poslov je naredila, da je bila zlato padalo za zaslužne kadre iz politike in bankomat za nekatere, je povedal.
Primož Jelševar (SLS) je na opomin, da je bila stranka nekoč proti prodaji, spomnil, da se gredo praktično politiko. Sistemska banka mora reševati stanovanjski problem mladih, dajati ugodna posojila podjetnikom, da kaj ustvarijo. V prasi pa je prala denar in bila bankomat za nekatere stranke. Treba jo je prodati in dobiti lastnika, ki bo vse to razkril, je pozval.