več kot propaganda.

Najvišje sodišče v državi, vrhovno sodišče, je v odločbi v posamezni zadevi podalo razlago zakona o volilni in referendumski kampanji, ki nekoliko rahlja omejitve v času volilnega molka. Razlage vrhovnega sodišča so nato zavezujoče za preostalo sodstvo.

Kot je za MMC sodbo komentiral pravnik Jurij Toplak: "Odslej so dovoljene objave mnenj, na primer na družbenih omrežjih, forumih, v medijih, pa tudi izjave na ulici in drugje v javnosti, ker se to ne razume več kot propaganda. To je velik korak za svobodo ljudi in medijev."
"Odslej lahko govorimo o kandidatih tudi na dan volitev, prepovedani pa so oglasi in neposredno nagovarjanje. Slovenija je bila edina evropska država, kjer so bili mediji in državljani kaznovani za razpravo in mnenja. Ureditev, ki smo jo imeli, je kršila svobodo izražanja, in vesel sem, da je odpravljena," je dodal.

Kako se je zgodba začela? Mariborčana Saša Pelko je inšpektorat ministrstva za notranje zadeve kaznoval s plačilom 125 evrov zaradi kršitve volilnega molka, ker je na Facebooku objavil intervju z županskim kandidatom Andrejem Fištravcem in pripisal "odličen intervju, vabljeni k branju".

Da je to kršitev zakona, je odločilo tudi mariborsko okrajno sodišče pod sodnico Dragano Galič in naložilo plačilo še višje kazni.

Skupina pravnikov, med njimi tudi prej omenjeni Toplak, pa še Andraž Teršek in Matej Avbelj, so inšpektoratu in sodišču vnaprej izrazili svoj pravni pogled, da je takšna razlaga zakona napačna in krši ustavno pravico do svobode izražanja.

Omenjeni pravniki so o tem napisali javno pismo in po potrditvi kazni na mariborskem sodišču generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja prosili, naj sproži postopek pred vrhovnim sodiščem, ki naj sodbo odpravi.

Kot kaže sprejeta sodba vrhovnega sodišča, je to sodišče pritrdilo argumentom in postopek proti Pelku ustavilo. V obrazložitvi je podalo novo razumevanje pojma propaganda.
"Za pojem propagande je konstitutivnega pomena, da gre za vplivanje ali poskus vplivanja na določen krog ali čim večjo skupino ljudi, pojem propagande pa vključuje tudi načrtno oziroma sistematično ravnanje."
Vrhovno sodišče je opozorilo, da v zakonu ni nikjer opisan pojem javne volilne propagande. Vendar je ta pojem ne omogoča razlage prek 5. odstavka prvega člena, saj ta določba govori o volilni kampanji. Kaznovalne določbe tega zakona so namenjene zgolj organizatorjem volilne kampanje in z njimi povezanimi fizičnimi osebami, ne pa posameznim fizičnim osebam, ki niso del organizatorja volilne kampanje.

"Takšna objava pisanja [...] ne zasleduje neposrednega propagadnega namena, upoštevajoč, da bi kršitelj lahko s takšno objavo zasledoval tudi polemični, vedoželjni, običajno pogovorni, znanstveni ali kakšen drug namen [...] Vsaka izjava o trenutnih družbenih oziroma lokalnih razmerah, četudi kritična, še ne pomeni propagande v volilne namene, prav tako pa volilne propagande ne predstavljajo posamične objave takšnih izjav v časopisnih oziroma družbenih omrežjih," piše v sodbi.