Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je bilo Janezu Janši nezakonito poseženo v ustavne pravice, ki jih ima zagotovljene z 22. členom Ustave in se nanašajo na enako varstvo pravic. Foto: BoBo
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je bilo Janezu Janši nezakonito poseženo v ustavne pravice, ki jih ima zagotovljene z 22. členom Ustave in se nanašajo na enako varstvo pravic. Foto: BoBo

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je bilo Janezu Janši, ker mu osnutek poročila KPK-ja ni bil poslan v izjasnitev, nezakonito poseženo v ustavne pravice, ki jih ima zagotovljene z 22. členom ustave in se nanašajo na enako varstvo pravic. Zato mora KPK poročilo v delu, ki se nanaša na Janšo, odpraviti. KPK pa mora s svoje spletne strani v treh dneh po prejemu sodbe odstraniti poročilo o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank v delu, ki se nanaša na predsednika SDS-a Janeza Janšo. Vrhovno sodišče pa je sicer zavrnilo Janševo pritožbo glede kršitev ustavnih pravic v 15. členu (uresničevanje in omejevanje pravic) in 25. členu (pravica do pravnega sredstva) Ustave RS.

Pri izvedbi nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank in pripravi poročila smo ravnali z vso dolžno skrbnostjo in strokovnostjo. Odločitev komisije v zvezi z omenjenim poročilom je bila večkrat potrjena na Upravnem sodišču v Ljubljani in v Celju, v postopku za izdajo začasne odredbe pa tudi dvakrat na vrhovnem sodišču. Vse to potrjuje, da nismo ravnali samovoljno, arbitrarno, pristransko ali očitno nezakonito. Po več kot dveh letih je vrhovno sodišče zavzelo drugačno stališče in Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prvič interpretiralo drugače od nižjih sodišč. To je bistvo instančnega sojenja in odločitev seveda spoštujemo. Vzpostavljena sodna praksa bo determinirala delovanje KPK-ja v prihodnje. Če bi obstajala že v času izdaje poročila, bi jo seveda spoštovali. Z vidika prakse, ki je obstajala (oz. ni obstajala) v času, ko je poročilo nastalo, pa lahko zgolj zatrdimo, da za svojim delom in vsebino poročila v celoti stojimo. Ker se pri zainteresiranih že pojavljajo različne interpretacije, smo vendarle dolžni poudariti naslednje: vrhovno sodišče ni v ničemer, ne neposredno ne posredno, odločalo o vsebini poročila, o očitanih kršitvah ZIntPK, o nepojasnjenih gotovinskih zneskih in sumljivih denarnih transakcijah. Vsako razhajanje je zavezanec dolžan celovito in razumljivo pojasniti, česar konkretni zavezanec ni storil. Ne pred KPK-jem ne pozneje pred javnostjo. Navsezadnje je na spletu še vedno dostopen tudi zvočni posnetek razgovora zavezanca pred senatom komisije, v tem delu pa so pravnomočno zaključeni tudi prekrškovni postopki in začet kazenski postopek. Glede na to, da je vrhovno sodišče poročilo KPK-ja, potem ko je bilo to potrjeno na nižjih sodiščih, odpravilo izključno iz procesnih razlogov in s tem začrtalo okvire novi praksi pri interpretaciji ZIntPK, nekdanji senat KPK-ja ne vidi ovir, da KPK ob upoštevanju standarda, ki ga je postavilo vrhovno sodišče, postopek ponovi. Seveda pa je to odločitev novega senata KPK-ja.
Goran Klemenčič, Rok Praprotnik, dr. Liljana Selinšek
Janša o odločitvi vrhovnega sodišča
Zgodba razvpitega poročila KPK-ja
Janša: Nastale so nepopravljive posledice
Vrhovno sodišče razveljavilo poročilo KPK-ja

Sodišče je tako ugodilo Janši glede pritožbe na poročilo protikorupcijske komisije, v katerem je ugotovilo večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o njegovem premoženjskem stanju.

Odpravilo je zaključno poročilo KPK-ja o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank v delu, ki se nanaša na predsednika SDS-a Janeza Janšo. Osnutka poročila namreč Janša, pred objavo dokumenta, ki ga je obremenil, ni dobil v izjasnitev, s tem pa mu je bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic.

Vendar pa vrhovno sodišče ni posebej ugotavljalo, ali je ta kršitev vplivala tudi na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in se tako do vsebine samega poročila ni opredeljevalo.

Janković na sodbo vrhovnega sodišča še čaka
Na vrhovno sodišče se je sicer pritožil tudi Zoran Janković, vendar postopek v njegovem primeru še ni končan, zato odločitev vrhovnega sodišča o zanj obremenjujočem poročilu KPK-ja o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank še pričakuje.

V kratkem odzivu je navedel le, da verjame v pravno državo: "Sodbe sodišča, ne glede na to, kdo je v postopku, spoštujem," je poudaril.

Poročilo izpred dveh let je obremenilo Janšo in Jankovića
Pri Janezu Janši je KPK ugotovil, da se je njegovo premoženje glede na uradno ugotovljene vire dohodkov in premoženja v nadzorovanem obdobju nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov.

Zoran Janković naj bi od nastopa županske funkcije leta 2006 dalje na svoje bančne račune v Sloveniji skupno prejel približno 2,4 milijona evrov nakazil, ki niso povezana z rednim osebnim dohodkom, česar pa komisiji ni nikoli prijavil.

Janša se je pritožil, češ da KPK z izdajo zaključnega poročila v delu, ki se nanaša na Janeza Janšo, ni deloval v skladu s pristojnostmi in pooblastili, poleg tega ni imel možnosti ugovora. Celjsko upravno sodišče je Janševo zahtevo najprej zavrnilo, prav tako vrhovno sodišče, po ponovni obravnavi na celjskem sodišču in pozneje na vrhovnem sodišču pa je poročilo padlo.

Ob prvi obletnici "Klemenčičevega" poročila iz našega arhiva
- Leto pozneje: Janković in Janša še v politiki, KPK odstopil
- Praprotnik v Studiu ob 17-ih leto po poročilu: "Gospoda ostajata, mi odhajamo."

KPK mora Janši povrniti stroške
Vrhovno sodišče je zdaj razsodilo, da je bilo Janezu Janši nezakonito poseženo v ustavne pravice, ki jih ima zagotovljene z 22. členom ustave in se nanašajo na enako varstvo pravic.

KPK mora v treh dneh po prejemu sodbe s svojih spletnih strani odstraniti ta del poročila. Prav tako mora KPK Janši v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti 538,68 evrov stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Štefanec sodbo sodišča spoštuje
Predsednik KPK-ja Boris Štefanec, ki je bil sicer od jutra na seji parlamentarne mandatno-volilne komisije, kjer obravnavajo več poročil o delu protikorupcijske komisije, je za STA povedal, da sodbo vrhovnega sodišča v povezavi z Janševo pritožbo na poročilo KPK-ja spoštuje, čeprav njene vsebine še ne pozna. Dela prejšnjega senata, ki je izdalo omenjeno poročilo, pa ne želi niti vsebinsko niti vrednostno ocenjevati. "Če so se odločili napak in je to vrhovno sodišče zdaj ugotovilo, so se pač odločili napak, ampak jaz tega ne vem, zato bi se težko opredeljeval," je dejal.

Štefanec je še pojasnil, da ne more vedeti, kakšne bodo posledice sodbe vrhovnega sodišča za delo komisije, saj njene vsebine ne pozna. "To bomo videli takrat, ko bomo vsebino poznali oziroma ko bomo iz vsebine sodbe razbrali tudi morebitna navodila," je pojasnil. Štefanecu je žal, da zaradi spremembe sestave DZ-ja ni bilo predlagane ustavne presoje tega dela zakona, torej ali je ustavno sporno, da pritožba po zakonu ni mogoča. "S tem bi se enkrat za vselej to vprašanje razčistilo, saj se to vprašanje pojavi pravzaprav skoraj v vsakem, predvsem pa v vsakem odmevnem primeru, ki ga obravnava komisija," je dejal.

Odzivi drugih strank
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je za STA dejal, da je treba odločitev vrhovnega sodišča, s katero je odpravilo poročilo KPK-ja o nadzoru nad premoženjskim stanjem Janeza Janše, spoštovati. Na vprašanje, ali mu je zdaj žal, da je DeSUS po objavi poročila izstopil iz koalicije, pa odgovarja, da današnja odločitev sodišča ni povezana z njihovo takratno odločitvijo.

Politična kriza, ki jo je povzročilo poročilo KPK-ja, je pomenila ustavitev izvajanja strukturnih reform in padec bonitetnih ocen v času vrhunca finančne krize, so se odzvali v NSi-ju. Slovenija je zato imela tudi materialno škodo, menijo. V stranki pa obenem poudarjajo, da je vsako odločitev sodišč treba spoštovati.

Predsednik SLS-a Marko Zidanšek pa ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča poziva k odstopu. Prepričan je namreč, da je kot nekdanji predsednik KPK-ja odgovoren za napake pri izdaji poročila o nadzoru nad premoženjskim stanjem Janeza Janše.

Zidanšek je spomnil, da je Klemenčič na predstavitvi poročila na novinarski konferenci januarja 2013 osebno jamčil za njegovo točnost, danes pa se po njegovih besedah kaže, da so bile pri izdaji poročila narejene napake, čeprav naj bi bil Klemenčič vrhunski pravni strokovnjak.

Poročilo je imelo po Zidanškovih besedah velike politične in gospodarske posledice za Slovenijo. S padcem takratne vlade, ki je padla prav zaradi ugotovitev KPK-ja, so namreč v Sloveniji v vodo padle tudi reforme, ki jih je začela izvajati vlade, pravi.

Za Janševo vlado usodni izstopi iz koalicije in izglasovana nezaupnica
Glede takratnega izstopa njegove stranke iz vlade pa Zidanšek pravi, da je SLS takrat verjel v KPK in točnost njenega ravnanja, "danes pa smo razočarani".

Po objavi poročila KPK-ja o nadzoru nad premoženjskim stanjem Janše 8. januarja 2013 je iz takratne koalicije SDS-a, DL-ja, NSi-ja, SLS-a in DeSUS-a 23. januarja 2013 najprej izstopil DL, februarja pa še DeSUS in SLS.

Z izglasovano konstruktivno nezaupnico in imenovanjem Alenke Bratušek za mandatarko nove vlade je konec februarja 2013 vlada, ki jo je vodil Janša, tudi dokončno padla.

Virant opozarja, da sodba ugotovitve o nepojasnjenem premoženju ne zanika
Nekdanji predsednik DL-ja Gregor Virant pa ob današnji odločitvi vrhovnega sodišča, da odpravi poročilo KPK-ja, zaradi katerega je DL izstopil iz takratne vlade Janeza Janše, vztraja, da je bil "tedanji izstop iz koalicije glede na obremenjujoče in prepričljive ugotovitve KPK-ja edina logična, načelna in evropska reakcija".

"Sicer pa sodba vrhovnega sodišča o vsebini poročila KPK-ja sploh ne govori in ugotovitev o nepojasnjenem premoženju ne zanika. Komisiji očita samo procesno napako," je opozoril.

"Janševo premoženje ostaja nepojasnjeno"
V največji poslanski skupini SMC spoštujejo odločitev vrhovnega sodišča o poročilu KPK-ja, obenem pa navajajo, da sodišče ni ugotovilo nepravilnosti ugotovitev protikorupcijske komisije, temveč le procesno napako.

Da je sodišče odločalo zgolj o postopku in ne o vsebini, poudarjajo tudi v SD-ju in ZL-ju, kjer opominjajo, da premoženje prvaka SDS-a Janeza Janše ostaja nepojasnjeno.

Na odločitev vrhovnega sodišča, da odpravi poročilo KPK-ja, se je odzval tudi Janez Janša. Poročilo z novinarske konference najdete tukaj.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je bilo Janezu Janši, ker mu osnutek poročila KPK-ja ni bil poslan v izjasnitev, nezakonito poseženo v ustavne pravice, ki jih ima zagotovljene z 22. členom ustave in se nanašajo na enako varstvo pravic. Zato mora KPK poročilo v delu, ki se nanaša na Janšo, odpraviti. KPK pa mora s svoje spletne strani v treh dneh po prejemu sodbe odstraniti poročilo o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank v delu, ki se nanaša na predsednika SDS-a Janeza Janšo. Vrhovno sodišče pa je sicer zavrnilo Janševo pritožbo glede kršitev ustavnih pravic v 15. členu (uresničevanje in omejevanje pravic) in 25. členu (pravica do pravnega sredstva) Ustave RS.

Pri izvedbi nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank in pripravi poročila smo ravnali z vso dolžno skrbnostjo in strokovnostjo. Odločitev komisije v zvezi z omenjenim poročilom je bila večkrat potrjena na Upravnem sodišču v Ljubljani in v Celju, v postopku za izdajo začasne odredbe pa tudi dvakrat na vrhovnem sodišču. Vse to potrjuje, da nismo ravnali samovoljno, arbitrarno, pristransko ali očitno nezakonito. Po več kot dveh letih je vrhovno sodišče zavzelo drugačno stališče in Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prvič interpretiralo drugače od nižjih sodišč. To je bistvo instančnega sojenja in odločitev seveda spoštujemo. Vzpostavljena sodna praksa bo determinirala delovanje KPK-ja v prihodnje. Če bi obstajala že v času izdaje poročila, bi jo seveda spoštovali. Z vidika prakse, ki je obstajala (oz. ni obstajala) v času, ko je poročilo nastalo, pa lahko zgolj zatrdimo, da za svojim delom in vsebino poročila v celoti stojimo. Ker se pri zainteresiranih že pojavljajo različne interpretacije, smo vendarle dolžni poudariti naslednje: vrhovno sodišče ni v ničemer, ne neposredno ne posredno, odločalo o vsebini poročila, o očitanih kršitvah ZIntPK, o nepojasnjenih gotovinskih zneskih in sumljivih denarnih transakcijah. Vsako razhajanje je zavezanec dolžan celovito in razumljivo pojasniti, česar konkretni zavezanec ni storil. Ne pred KPK-jem ne pozneje pred javnostjo. Navsezadnje je na spletu še vedno dostopen tudi zvočni posnetek razgovora zavezanca pred senatom komisije, v tem delu pa so pravnomočno zaključeni tudi prekrškovni postopki in začet kazenski postopek. Glede na to, da je vrhovno sodišče poročilo KPK-ja, potem ko je bilo to potrjeno na nižjih sodiščih, odpravilo izključno iz procesnih razlogov in s tem začrtalo okvire novi praksi pri interpretaciji ZIntPK, nekdanji senat KPK-ja ne vidi ovir, da KPK ob upoštevanju standarda, ki ga je postavilo vrhovno sodišče, postopek ponovi. Seveda pa je to odločitev novega senata KPK-ja.
Goran Klemenčič, Rok Praprotnik, dr. Liljana Selinšek
Janša o odločitvi vrhovnega sodišča
Zgodba razvpitega poročila KPK-ja
Janša: Nastale so nepopravljive posledice
Vrhovno sodišče razveljavilo poročilo KPK-ja