Na binkošti se verniki spominjajo prihoda Svetega Duha, ki je po navajanju Svetega pisma prišel nad zbrane učence in Marijo in je po krščanski ikonografiji upodobljen kot bel golob. Sveti Duh je po verovanju kristjanov del Svete Trojice, ki jo sestavljajo Oče, Sin in Sveti Duh ter je en sam Bog v treh naravah.

Po binkoštih se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah bodo tako z oltarnega prostora odnesli h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.

Binkošti so sicer v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov, v nekaterih državah, denimo Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem, pa imajo na binkoštni ponedeljek tudi dela prost dan.

Evangeličani binkoštni dan razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dneva. Prav tako so binkošti velik praznik pri pravoslavnih vernikih.