Če vam je v veselje upravljanje brezpilotnih letalnikov le na neobljudenih krajih, potem se vas direktiva kaj dosti ne dotika. Razen, če to radi posnamete. Foto: BoBo
Če vam je v veselje upravljanje brezpilotnih letalnikov le na neobljudenih krajih, potem se vas direktiva kaj dosti ne dotika. Razen, če to radi posnamete. Foto: BoBo

Direktiva o varnosti je po mnenju strokovnjaka za brezpilotne letalnike Janeza Nebca iz podjetja Onedrone do neke mere razumljiva, saj dokler agencija nima trdnega zakona, dovoljenj za let ne more izdajati. A moti ga, da se letalniki z in brez kamere obravnavajo povsem različno. Poleg tega se mu zdi problematično tudi to, da direktiva prepoveduje letenje za namen razvoja, s čimer so mnogim slovenskim podjetij prepovedali razvoj, meni. Kritičen pa je tudi do dolgih procesov sprejemanja predloga uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov.

Evro denar
Do 33.000 evrov lahko znaša kazen za pravno osebo. Foto: Reuters

V Zavarovalnici Triglav so že ponudili možnost zavarovanja brezpilotnih letalnikov. Kasko zavarovanje, ki je na voljo poslovnim uporabnikom, krije delno ali popolno poškodbo oziroma izgubo letalnika, nastalo zaradi ene od nevarnosti, ki so naštete v razmerah. Za odgovornost pa se lahko zavaruje vsakdo, saj je zavarovanje odgovornosti obvezno za naprave z maksimalno vzletno težo nad 20 kilogramov. Pri tem so v zavarovalnici opozorili, da bo treba razmisliti o ustreznih zavarovanjih tudi za lažje letalnike, odvisno od letalne hitrosti.

Veljavna zakonodaja zdaj namreč ne predpisuje natančnejših zahtev, načina ali postopkov za izdajo ustreznih dovoljenj za izvajanje dejavnosti, za pridobitev morebitne licence ali za izvajanje pregledov plovnosti. Po drugi strani pa veljavna zakonodaja predpisuje stroge kazni za kršitev zračnega prostora, pravil letenja in opravljanje dejavnosti brez letenja, so pojasnili na agenciji.

Nova direktiva agencije tako ureja varnost brezpilotnih letalnikov, ki niso težji od 150 kilogramov, razen tistih, katerih operativna masa ne presega 250 gramov, kinetična energija pa hkrati ne presega 79 džulov.

Prepovedano je vse, za kar so brezpilotni letalniki sploh dobri
Direktiva po novem prepoveduje izvajanje dejavnosti z letalniki, kar pomeni njihovo brezplačno uporabo ali uporabo za plačilo, kadar gre za opravljanje nalog iz zraka. Mednje spadajo snemanje, oglaševanje in nadzor iz zraka, protipožarna zaščita, proženje plazov, letenje v znanstvenoraziskovalne namene, letenje za televizijske in filmske potrebe in potrebe poročanja, letenje za potrebe posebnih dogodkov ipd.

Prepovedano je tudi letenje na območju, na katerem so objekti, primarno namenjeni za stanovanje, poslovanje ali rekreacijo, ali na območju, na katerem so objekti nizke gradnje, na katerih so ljudje, ter na ožjih urbanih območjih, kot so središča mest, naselja in kraji.

Agencija si je ob tem pridržala pravico, da dovoli določeno letalsko prireditev ali tekmovanje. V primeru kršitev so predvidene globe, predpisane v zakonu o letalstvu, od 250 do 33.000 evrov, odvisno od prekrška in statusa osebe.

Vsaj 150 metrov stran od skupine ljudi
Letenje omenjenih letalnikov je tako dovoljeno le za šport in rekreacijo, in sicer tam, kjer ni objektov in ljudi, ter na območju, kjer so pomožni objekti ali objekti, ki niso namenjeni bivanju ljudi. Tovrstni poleti se lahko izvajajo le podnevi, pred poletom pa je treba preveriti, ali vsi sistemi pravilno delujejo, pridobiti vse potrebne informacije za načrtovani polet in se prepričati, da meteorološke in druge razmere zagotavljajo varno izvedbo letenja.

Med samim letenjem mora uporabnik zagotoviti varno razdaljo med letalnikom ter ljudmi, živalmi, objekti, vozili, plovili, drugimi zrakoplovi, cestami, železniškimi progami, vodnimi potmi ali daljnovodi in ki ne sme biti manjša od 30 metrov. Minimalna oddaljenost letalnika od skupine ljudi, za kar se šteje več kot 12 ljudi, pa mora biti vsaj 150 metrov.

Brezpilotni letalnik mora ob tem biti znotraj vidnega polja upravljavca, a ne več kot 500 metrov. Polet se mora prav tako izvajati znotraj nadzorovanega zračnega prostora ali v skladu z dogovorom Kontrole zračnega prometa Slovenije in do višine 150 metrov nad terenom. Zrakoplovi splošnega letalstva pa imajo vedno prednost pred brezpilotnimi zrakoplovi.

S seboj potrebujete tudi spremljevalca
Če upravljavec leti s sistemom FPV, ki ima nameščeno kamero, lahko polete izvaja samo v spremstvu opazovalca. Njega mora seznaniti z vsemi pomembnimi podrobnostmi letenja, najmanj z višino in načrtovano potjo.

Opazovalec pa mora med letenjem vzdrževati neprekinjen vidni stik z letalnikom in upravljavca opozarjati na odstopanja od načrtovanega poleta, mogoče kršitve minimalne razdalje in druge zadeve, pomembne za varno izvajanje poleta. Opazovalec in upravljavec morata ob tem biti na razdalji, ki omogoča nemoteno glasovno sporazumevanje brez tehničnih pripomočkov.

V primeru letenja s FPV-jem znotraj radija 200 metrov, do višine 50 metrov in maso brezpilotnega zrakoplova do pet kilogramov v območju prvega razreda lahko upravljavec leti tudi sam, če ima že vsaj pet ur izkušenj s FPV-letenjem z opazovalcem na poznanem terenu. V primeru športnih dejavnosti, kadar je na območju več upravljavcev s sistemom FPV hkrati, pa je opazovalec lahko le eden.

Direktiva o varnosti je po mnenju strokovnjaka za brezpilotne letalnike Janeza Nebca iz podjetja Onedrone do neke mere razumljiva, saj dokler agencija nima trdnega zakona, dovoljenj za let ne more izdajati. A moti ga, da se letalniki z in brez kamere obravnavajo povsem različno. Poleg tega se mu zdi problematično tudi to, da direktiva prepoveduje letenje za namen razvoja, s čimer so mnogim slovenskim podjetij prepovedali razvoj, meni. Kritičen pa je tudi do dolgih procesov sprejemanja predloga uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov.

V Zavarovalnici Triglav so že ponudili možnost zavarovanja brezpilotnih letalnikov. Kasko zavarovanje, ki je na voljo poslovnim uporabnikom, krije delno ali popolno poškodbo oziroma izgubo letalnika, nastalo zaradi ene od nevarnosti, ki so naštete v razmerah. Za odgovornost pa se lahko zavaruje vsakdo, saj je zavarovanje odgovornosti obvezno za naprave z maksimalno vzletno težo nad 20 kilogramov. Pri tem so v zavarovalnici opozorili, da bo treba razmisliti o ustreznih zavarovanjih tudi za lažje letalnike, odvisno od letalne hitrosti.