Podpredsednik ZZB NOB-ja: Spomini na štiriletno obdobje NOB-ja so zelo močni in čustveni. Foto: RTV SLO
Podpredsednik ZZB NOB-ja: Spomini na štiriletno obdobje NOB-ja so zelo močni in čustveni. Foto: RTV SLO
Slavko Grčar ZZB-ju NOB-ja napoveduje svetlo prihodnost. Foto: RTV SLO

Zgodovina se je zgodila, za nazaj je ne smemo spreminjati, ne v pozitivnem ne v negativnem smislu.

Slavko Grčar
Danes Slovenija praznuje dan boja proti okupatorju. Foto: RTV SLO
Janez Stanovnik
Predsednim ZZB NOB-ja je Janez Stanovnik. Foto: RTV SLO

Na ta dan leta 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je nastala deset dni za tem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo oz. 14 dni po začetku okupacije Slovenije. OF je takoj po ustanovitvi začel vključevati privržence, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo poleti 1941 pa Slovence pozval k takojšnemu uporu proti okupatorju. 27. april je tako postal slovenski državni praznik, ob katerem po vsej državi potekajo številne slovesnosti. Za delček prazničnega in zgodovinskega razpoloženja je na MMC-ju s svojimi odgovori poskrbel podpredsednik glavnega odbora Zveze združenj borcev in udeležencev NOB-ja Slovenije, Slavko Grčar, ki je bil tudi sam udeleženec NOB-ja.

Kaj po vašem mnenju pomeni ta praznik za sodobno Slovenijo?
Kot državni praznik upora proti okupatorju pomeni ponosen spomin na težak in vendar veličasten boj slovenskega naroda proti premočnim trojnim nacifašističnim okupatorjem. V tem neenakem štiriletnem boju 1941-1945 smo bili sestavni del velike protihitlerjevske koalicije na čelu z združenimi državami Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze, ki so vodile boj na življenje in smrt z največjim zlom tistega in vseh časov – fašizmom in nacizmom. Sedanja Evropa je zgrajena na antinacifašizmu in Slovenija je tudi zaradi svoje vloge med drugo svetovno vojno njen upravičen sestavni del.

Več o praznovnju dneva boja proti okupatorju si lahko preberete tukaj.
27. april je kot dan boja proti okupatorju obveljal samo v Sloveniji. Nekateri so prepričani, da ta dan za ta praznik ni primeren. Kaj o tem menite vi?
Povsod slavijo praznike, pomembne za njihovo svobodo. Za to našo svobodo je padlo 35.000 borcev NOB-ja in aktivistov OF-a, pomrlo 12.000 Slovencev v nemških, italijanskih, madžarskih in ustaških koncentracijskih taboriščih in na tisoče drugih. Vredni so spoštljivega spomina. Za nas je to praznik svobode, tudi kot temelj sedanje naše države, ki bi je v sedanjem obsegu in razvitosti brez NOB-ja 1941-1945 in boja 1991 gotovo ne bilo.

Kakšni so vaši spomini na štiriletno obdobje NOB-ja?
Še vedno zelo močni, tudi čustveni. To je bil za nas vse pač velik čas, ki ga še zdaj polno živimo in ga bomo do smrti. Veseli pa nas, da kljub politikantskim manipulacijam z zgodovino, ki jo uprizarjajo nekateri politiki in zgodovinarji, tudi nekateri novinarji in celo posamezni škofje, velika večina Slovencev pozitivno vrednoti NOB.

Kako gledate na današnje poročanje medijev o NOB-ju?
Na splošno je zelo odvisno od razpoloženja in politične usmeritve urednikov. Velikokrat smo nezadovoljni, ker se naši odzivi težko prebijejo tako v tiskane kot elektronske medije. Posebno nas motijo laži o narodnoosvobodilnem boju. Zgodovina se je zgodila, za nazaj je ne smemo spreminjati, ne v pozitivnem ne v negativnem smislu.

Kakšno prihodnost napovedujete Zvezi združenj borcev in udeležencev NOB-ja Slovenije?
Vojna generacija hitro umira. Zdaj je med našimi člani le še 24.000 vojnih veteranov in manj kot 10.000 udeležencev iz vrst taboriščnikov, zapornikov, izgnancev in drugih žrtev vojnega nasilja. Povečuje pa se število članov iz vrst državljanov, rojenih po drugi svetovni vojni, ki pripadajo vrednotam NOB-ja in želijo aktivno sodelovati pri njihovem ohranjanju in uresničevanju. Takih članov je zdaj že 19.000 in jih bo gotovo še več, tako da bo organizacija ostala tudi, ko borcem ne bo več, enako kot se to dogaja z organizacijo TIGR in nasledniki Maistrovih borcev.

Kakšno sporočilo za obiskovalce naših spletnih strani?
Vsem želim sproščeno praznovanje 27. aprila in 1. maja pa tudi sicer vsem vse dobro in lepo.

Zgodovina se je zgodila, za nazaj je ne smemo spreminjati, ne v pozitivnem ne v negativnem smislu.

Slavko Grčar