Katoliški škofje dopoldne skupaj z zbranimi duhovniki in verniki v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi olivnega olja, obogatenega z balzamom ali dišavnicami, v sveto krizmo. Dejanje posvetitve olja je pridržano škofu in ga opravlja samo enkrat na leto. Posvečeno olje pa duhovniki in škofje uporabljajo pri podeljevanju zakramentov ter pri posvetitvi oltarja ali cerkve.

Krizmena maša, ki jo škofje obhajajo na veliki četrtek dopoldne, še ne spada v obrede velikonočnega tridnevja. To se začne z večerno mašo velikega četrtka, kjer se bodo verniki spomnili Jezusove zadnje večerje, kot je opisana v evangelijih. Pri njej je Jezus blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. S tem je po katoliškem nauku daroval prvo mašo.

Pri omenjenem obredu škof ali duhovnik izbranim vernikom ali predstavnikom vernikov umije in obriše noge, kar je pri zadnji večerji apostolom storil tudi Jezus. S tem naj bi simbolično pokazal, da je poslanstvo duhovniške službe predvsem služiti.

Dnevom med četrtkom in soboto so kristjani dodali pridevnik veliki, ker vsebujejo najgloblje sporočilo krščanstva, saj pripovedujejo o postavitvi zakramentov evharistije in mašniškega posvečanja ter o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega sina Jezusa Kristusa. Dogodke v Svetem pismu podrobno opisujejo vsi štirje evangelisti. Velikonočno tridnevje Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja se začne z večerno mašo na veliki četrtek, ima svoje središče v velikonočni vigiliji in se konča z večernicami nedelje Gospodovega vstajenja.