Cvelfar je hkrati izrazil prepričanje, da je novela o arhivskem gradivu usklajena s stroko, s čimer se je strinjala tudi Nada Čibej, ki je vodila komisijo za pripravo novele. Priznala je, da je bila novela v DZ-ju z dopolnili spremenjena, vendar po njenem mnenju ni "šlo za neke posege, ki jih stroka ne bi dorekla".

Po besedah Cvelfarja se v razpravi o noveli vse vrti okoli pol odstotka arhivov, to je arhiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV), "vendar so arhivi več kot samo arhiv SDV-ja". Novela prinaša nekaj pomembnih sprememb, saj med drugim ureja digitalizacijo arhivskega gradiva in omogoča lastno varstvo arhivov, kar pomeni, da lahko ustanove, ki izpolnjujejo določene pogoje, opravljajo arhivsko dejavnost, s tem pa razbremenijo republiški arhiv, je dejal Cvelfar.

Za raziskovalce z izrednim dostopom se ne bo nič spremenilo
Glede spremenjenega dostopa do arhivov, predvsem SDV-ja, je poudaril, da so bile spremembe potrebne zaradi zahtev varuha človekovih pravic in informacijske pooblaščenke ter inšpekcije. Med drugim zato novela varovanje občutljivih osebnih podatkov uvaja tudi za funkcionarje nekdanjega sistema.

Te podatke bodo za tiste, ki nimajo dovoljenja za izredni dostop do arhiva, prekrili. Bo pa anonimizacija po njegovih besedah omogočila tudi dostop do tistega gradiva, ki zaradi občutljivih osebnih podatkov ne bi bilo dosegljivo. Pri tem je Čibejeva omenila vpogled žrtev v njihove osebne dosjeje, ki vsebujejo občutljive osebne podatke tretjih oseb.

Cvelfar je zavrnil tudi trditve, da bo moral nekdo, ki bo želel pridobiti izredni dostop neanonimiziranih dokumentov, napisati obsežen elaborat. Po njegovih besedah gre za obrazec na eni strani, na katerem bo treba izpolniti osnovne podatke in na kratko utemeljiti, zakaj javni interes pretehta nad varstvom občutljivih osebnih podatkov. Poudaril je tudi, da novela ne bo razveljavila že danih dovoljenj za izredni dostop.