Slovenija

Poudarki

  • Ministrstvo sofinancira omrežja že 10 let
  • Hitenje zaradi kratkih rokov
  • Občine gredo na sodišče
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 12 glasov Ocenite to novico!
Slovenija je precej redko in razpršeno poseljena država. V mestih sta pri polaganju optičnega internetnega omrežja, ki omogoča velike hitrosti prenosa podatkov, konkurenčni boj bila ponudnika Telekom in T2. Na podeželju pa se ponudnikom vlaganje v infrastrukturo ne izplača. Zato ostanejo ta območja po navadi brez sodobne infrastrukture, razloži Marjan Turk, generalni direktor direktorata za informacijsko družbo na MIZŠ. Foto: Geodetska uprava
Internet
Sredstva je ministrstvo razdelilo občinam, to pa so z zgrajenimi omrežji priključke na hiter internet omogočile slabim 30.000 gospodinjstvom in podjetjem. Foto: EPA
Dobitnice sredstev.
       Dejstvo je, da je treba biti pri evropskih razpisih zelo previden in zelo dosledno spoštovati pravilnike, zakonodajo ... In občine se tu niso najbolje znašle.       
 Marjan Turk
Denart
V obdobju prejšnje finančne perspektive EU-ja (2007-2013) so za zapolnitev belih lis po državi imeli 82 milijonov evrov evropskih in domačih proračunskih sredstev. Foto: EPA
Sodišče
Občine se bodo obrnile na sodišče. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Zakaj bo moralo 13 občin vrniti 7 milijonov evrov za internetno omrežje

Napačno razumevanje pravil, hitenje zaradi kratkih rokov
11. maj 2015 ob 06:36,
zadnji poseg: 11. maj 2015 ob 09:19
Ljubljana - MMC RTV SLO

Že desetletje se država in občine trudijo zapolniti internetne bele lise po državi, a so se zgodile tudi hude napake. 13 občin bo moralo zato vrniti milijonske zneske javnega denarja.

Dostop do ustrezno hitre internetne povezave postaja že skorajda ena izmed temeljnih človekovih pravic. Z medmrežjem so prepredene skoraj vse pore našega življenja: poslovanje v podjetju, opravljanje šolskih obveznosti, družabno življenje prek družbenih omrežij, elektronske pošte, spletnih strani za zmenke.

A mnogim v Sloveniji uporabo interneta omejujejo izredno počasne povezave. Te so kruta resničnost predvsem za marsikaterega Slovenca na podeželju. Večina naše države je namreč tako imenovana bela lisa. To so podeželska področja, kjer telekomunikacijski operaterji nimajo poslovnega interesa za gradnjo hitrih internetnih omrežij. Potencialnih strank je tu enostavno premalo, da bi se podjetju izplačalo vložiti milijone evrov v položitev optičnih internetnih kablov. Posledica: hitrost medmrežja je za gospodinjstvo omejena z 2 megabitoma na sekundo ali celo manj.

Brez sodobne internetne infrastrukture ni lahko živeti – ali poslovati. "Mlada družina s šoloobveznimi otroki, a brez interneta – to ne gre skupaj. Internet je ena izmed osnovnih infrastruktur sodobne družbe, tako kot vodovod ali elektrika. Če je ne bomo vzpostavili, se bomo morali sprijazniti z vedno večjim praznjenjem podeželja," opozarja Marjan Turk, generalni direktor direktorata za informacijsko družbo na MIZŠ-ju.

Ministrstvo sofinancira omrežja že 10 let
Pokritje belih lis s hitrim internetnim omrežjem je zato ena izmed zahtevnejših nalog ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Od leta 2004 do danes je imelo MIZŠ za to nalogo na voljo na desetine evropskih milijonov.

Bele lise brez širokopasovnih internetnih povezav obstajajo v okoli 170 slovenskih občinah. Te občine so lahko med letoma 2007 in 2013 na dveh razpisih kandidirale za 82 milijonov evrov evropskih in domačih proračunskih sredstev. Občine so se morale zanje bojevati. Ministrstvo je na dveh javnih razpisih izbralo 43 občin, ki so – po podatkih podjetja Vahta 29.494 – z gradnjo omrežja gospodinjstvom in podjetjem v tistih delih občin, kjer hitrosti zaradi preslabih kablov niso dosegale 2 megabitov na sekundo, omogočile priključke na hitri internet.

Vendar to še zdaleč ni zadoščalo za pokritje vseh belih lis. Za zagotovitev hitrosti do 100 megabitov na sekundo na omenjenih območjih bi po mnenju MIZŠ-ja potrebovali desetkrat več denarja, torej kar okoli 800 milijonov evrov. Cilji ministrstva so sicer realnejši. Do leta 2020 si za nadaljnjo gradnjo omrežij želijo zagotoviti dodatnih 280 milijonov evropskih sredstev in denarja iz slovenskega proračuna. Po navadi se gradnja omrežij 85-odstotno financira iz evropskih, 15-odstotno pa iz domačih proračunskih sredstev.

Revizorji odkrili napake, občine bodo vračale denar
Večina projektov je do zdaj potekala uspešno – trinajst občin pa je med gradnjo omrežja doživelo šok. Revizorji urada za nadzor proračuna (UNP) so namreč pri izvedbi projektov v skupni vrednosti dobrih 32 milijonov evrov ugotovili tako hude nepravilnosti, da zdaj od občin zahtevajo vračilo 7,6 milijona evrov že porabljenih sredstev.

Ker gre za manjše občine, bo vračanje sredstev hud udarec za njihove proračune. Zato se občine z vsemi pravnimi sredstvi bojujejo proti vračilu. A podrobnejši pogled v potek razpisov razkriva slabo vodenje projektov gradnje širokopasovnih omrežij, za kar si krivdo delijo tako občine kot ministrstvo.

Napačno interpretiranje razpisnih pravil
Zadnji primer, ki so ga revizorji UNP-ja odkrili lani, se je zgodil v občinah Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje - Kozina. Te občine so se skupaj z občino Komen pod vodstvom sežanske združile v konzorcij ter v začetku leta 2011 za gradnjo internetnega omrežja pridobile 10,5 milijona evrov javnih sredstev. Zdaj pa ministrstvo po ukazu revizorjev zahteva vračilo kar tretjine te vsote: 3,43 milijona evrov.

Kako so se lahko zgodile nepravilnosti s tako hudimi posledicami? Zgodba je zapletena, zato je treba najprej poznati potek razdeljevanja sredstev za gradnjo omrežij občinam.

Konec leta 2007 je MIZŠ objavil prvega izmed dveh javnih razpisov za sofinanciranje gradnje omrežij. Nanj so se prijavile, vsaka zase, tudi občine Sežana, Ilirska Bistrica, Hrpelje - Kozina in Komen. Uspela je le slednja in dobila 2,7 milijona evrov evropskih sredstev; z njimi je zgradila omrežje za del svojega ozemlja.

Za drugi javni razpis, objavljen sredi leta 2010, so se štiri občine združile v konzorcij in skupaj kandidirale ter nato pridobile 10,5 milijona evrov sredstev. Ta vsota je bila precej višja od tiste, ki so jo zahtevale v prvem razpisu leta 2007, saj je MIZŠ drugače definiral obseg gradnje omrežja, ki ga mora izvesti občina. V prvem razpisu je morala občina zgraditi optično omrežje do posameznega naselja v občini, v drugem pa do vsakega gospodinjstva v naselju, kar je povečalo obseg gradbenih del – in s tem potrebna sredstva zanje.

Postopek kandidature na prvi javni razpis leta 2007 je za vse občine potekal po točno določenem vrstnem redu. Najprej so morale občine na javnem razpisu izbrati podjetje, ki bo izvedlo gradbena dela za postavitev omrežja. Postopek izbire je bil, kot to določa zakonodaja, odprt– za pridobitev posla so se lahko potegovala vsa zainteresirana podjetja. S tem se omogoči konkurenca med podjetji in posledično nižja cena gradnje omrežja.

Ko je občina izbrala izvajalca, se je lahko prijavila na razpis ministrstva. Pogodba med občino in izvajalcem je določala, da bo izvajalec zgradil omrežje (in bil za to plačan), le če bo občina izbrana na javnem razpisu.

Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje - Kozina so se zaradi neuspeha na prvem razpisu leta 2007 odločile za kandidaturo na drugem razpisu leta 2010. Tudi v tem primeru so morale še pred prijavo na razpis skleniti pogodbo z gradbenim podjetjem za gradnjo omrežja. In tu se je zgodila ključna napaka.

Sežana je že za potrebe prvega razpisa leta 2007 s Komunalnim stanovanjskim podjetjem, d. o. o., sklenila pogodbo za gradnjo omrežja, po kateri bi podjetju izplačala 1,9 milijona evrov. Nato je leta 2010 za potrebe drugega razpisa s podjetjem FMC Sistemski integrator sklenila pogodbo za gradnjo omrežja, po kateri bi podjetju zaradi povečanja obsega gradbenih del plačala 3,7 milijona evrov. Za Komunalno stanovanjsko podjetje je bil namreč 3,7 milijona vreden posel preobsežen za izvedbo.

A Sežana družbe FMC ni izbrala na javnem razpisu, kar ob takšnem povečanju vrednosti posla zapoveduje zakonodaja, temveč ji je posel dodelila neposredno. S tem pa je drugim podjetjem onemogočila konkuriranje, kar je huda kršitev zakona o javnem naročanju. Zato zdaj ministrstvo od občine Sežana zahteva vračilo 1,37 milijona evrov.

Podobna zgodba se je zgodila tudi pri občinah Ilirska Bistrica in Hrpelje - Kozina. Občini sta na prvem razpisu leta 2007 izvajalca FMC Sistemski integrator izbrali pravilno, z javnim razpisom. Pred drugim razpisom leta 2010 bi morali zaradi bistveno višje vrednosti posla izvajalca ponovno izbrati z javnim razpisom. Namesto tega sta posle podelili tri leta prej izbrani družbi FMC. Občina Ilirska Bistrica mora zato državi vrniti 1,9 milijona evrov, Občina Hrpelje - Kozina pa 130.000 evrov.

Občine gredo na sodišče
Sredstva morajo občine vrniti iz svojega proračuna. To bo predvsem za sežansko in ilirskobistriško hud finančni zalogaj. Proračun Občine Sežana je bil lani slabih 17 milijonov evrov, 1,37 milijona tako predstavlja kar 8 odstotkov njenega letnega proračuna. V še slabšem položaju je Občina Ilirska Bistrica, kjer je lani njen proračun prav tako znašal slabih 17 milijonov evrov. Zanjo 1,9 milijona evrov predstavlja kar 11 odstotkov letnih sredstev, ki jih ima na voljo.

Na Občini Sežana sicer upajo, da jim denarja ne bo treba vrniti. Ministrstvo je namreč zaradi zamenjave partnerja za gradnjo omrežja brez javnega razpisa od občine že januarja 2012 zahtevalo vračilo dobrih 450.000 evrov javnih sredstev. V tem primeru je bila sporna sama zamenjava partnerja, in ne dodelitev posla v bistveno višji vrednosti mimo javnega razpisa.

Občina se je pritožila na sodišču, to pa je v prvih sodbah ugodilo občini. Sodišče je namreč odločilo, da zamenjave izvajalca gradbenih del zakonodaja ne prepoveduje, ko občina glavnega izvajalca del zamenja s podizvajalcem. Na prvem razpisu leta 2007 je namreč FMC pri poslu kandidiral kot podizvajalec Komunalnega stanovanjskega podjetja. "Glede na dosedanje odločitve sodišča, pričakujemo ugoden izid za občino Sežana tudi v nadaljnjih postopkih," nam je dejala Mateja Grzetič Žerjal, odgovorna za odnose z javnostjo na sežanski občini. A tokrat odkrite nepravilnosti so drugačne narave, saj gre za neposredno oddajo naročila posla bistveno višje vrednosti. To pa zakonodaja eksplicitno prepoveduje.

Napake tudi pri dveh drugih konzorcijih občin
Sežana, Ilirska Bistrica in Kozina niso edine občine, od katerih ministrstvo na podlagi revizorjev UNP zahteva vračilo denarja. Predlani so praktično enake napake pri javnem naročanju revizorji odkrili tudi pri konzorciju občin Mokronog - Trebelno, Trebnje, Mirna Peč, Šentrupert, Žužemberk in Sevnica. Občine so za gradnjo omrežja skupno pridobile 14,6 milijona evrov, država pa zdaj od njih zahteva skupno vračilo 2,4 milijona evrov.

Še leto dni starejši je primer konzorcija občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Konzorciju je MIZŠ dodelil 7,3 milijona javnih sredstev za gradnjo omrežja. A ker javnega naročila za gradnjo omrežja niso objavile v uradnem listu Evropske unije, s čimer bi bila z naročilom seznanjena in bi lahko zato zanj kandidirala tudi tuja gradbena podjetja, ministrstvo zdaj od njih terja vračilo 1,8 milijona evrov.

Kdo je kriv za napake?
Zahteve za vračilo ministrstva za šolstvo so ali še bodo končale na sodišču. Nanje se lahko namreč občine pritožijo. Sodni postopki pa se znajo vleči še leta. Če se bodo končali v korist države, bo izguba evropskih milijonov po tem, ko so ta sredstva že vložile v gradnjo omrežij, za občine boleča. Po drugi strani ni dvomov o tem, da so občine kršile zakon o javnem naročanju, zato je kazen upravičena.

A treba se je vprašati: zakaj občine niso upoštevale pravil in so gradbena podjetja raje izbirala mimo javnih razpisov? In pa: zakaj ministrstvo občin ni bolj nadzorovalo in jih že med izbirnim postopkom opozorilo na nepravilnosti pri izbiri izvajalcev?

Posvetimo se najprej drugemu vprašanju. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je kot organ, ki dodeljuje sredstva za gradnjo internetnih omrežij, odgovoren tudi za nadzor nad izvedbo projektov. Uslužbenci MIZŠ bi morali tako med projektom vseskozi nadzorovati pravilnost porabe denarja. Temu se strokovno reče administrativni nadzor. V okviru tega nadzora bi morali po mnenju urada za nadzor proračuna tudi preverjati, ali so občine pravilno izvedle javna naročila za gradnjo omrežij.

Na MIZŠ-ju se s tem ne strinjajo. Izbira izvajalca gradnje omrežja je po njihovem prepričanju občinska stvar, nanjo pa se lahko državni revizijski komisiji pritožijo konkurenčna podjetja, ki na razpisu niso bila izbrana. Ko je izbira pravnomočno končana, uslužbenci ministrstva o njej ne dvomijo več. Četudi je potekala na nezakonit način.

Svoje prepričanje na MIZŠ-ju utemeljujejo s sodbo upravnega sodišča v primeru občine Kočevje. Ministrstvo občine na javnem razpisu za dodelitev sredstev za gradnjo širokopasovnega omrežja ni izbralo, zato je občina vložila tožbo na sodišče. V tožbi je kočevska občina med drugim zatrjevala, da nekatere druge občine gradbenih podjetij niso izbrale v skladu z zakonom. Sodišče je razsodilo v korist ministrstva – tudi z obrazložitvijo, da pravnomočno končan postopek izbire gradbenega podjetja na občinski ravni ministrstvu vzbuja dovolj visoko stopnjo zaupanja v izbiro izvajalca.

Na ministrstvu to odločbo sodišča razlagajo tako, da jim ni treba preverjati, ali je občina podjetje res izbrala v skladu z zakonom o javnem naročanju in evropskimi pravili. A občine so zakonodajo vseeno kršile, priznava Marjan Turk, vodja direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu. Zato bodo pri MIZŠ-ju v prihodnjih razpisih preverjali tudi način izbire izvajalca. "Ta del našega nadzora bomo morali bistveno okrepiti ," dodaja Turk.

Hitenje zaradi kratkih rokov
Vprašanje, ki ostane, je: zakaj so občine sploh kršile zakonodajo o javnem naročanju? "Dejstvo je, da je treba biti pri evropskih razpisih zelo previden in zelo dosledno spoštovati pravilnike, zakonodajo ... In občine se tu niso najbolje znašle," meni Marjan Turk.

Težavo pa so občinam predstavljali tudi kratki razpisni roki. Občine so imele namreč za prijavo na drugi javni razpis leta 2010 le tri mesece časa. Ker so se na razpis lahko prijavile le z že pravnomočno izbranim izvajalcem del, se je mnogim z izbiro mudilo. Če se konkurenčna podjetja pritožijo državni revizijski komisiji, se lahko izbira precej zavleče. Zato so nekatere občine, da bi ujele razpisne roke, gradbena dela neposredno oddala podjetju, ko so ga že izbrale na prvem razpisu leta 2007.

(Pre)kratek rok za oddajo prijav na razpis za sofinanciranje gradnje omrežij je določilo ministrstvo. Je torej tudi MIZŠ odgovoren za položaj, v katerem so se zdaj znašle občine, ki morajo vračati denar? "Jaz bi rekel, da ne, ampak ker so potem podjetja drug proti drugemu vlagala zahtevke za revizijo izbire izvajalca za gradnjo omrežja ..." Turk stavka ne dokonča.

Sokrivi ali ne, Turk zagotavlja, da bodo v prihodnjih razpisih bistveno podaljšali roke prijave. Ti bodo znašali vsaj šest mesecev ali pa še dlje.

"Žal nam je, da se je zgodilo, kar se je. Ampak, omrežja so zgrajena in se uporabljajo. Podoben model sofinanciranja gradnje omrežij bomo uporabili tudi v prihodnjih javnih razpisih, vendar z izboljšavami, ki bodo odpravile ugotovljene nepravilnosti," za konec obljubi Turk.

Anže Voh Boštic, podcrto.si


Članek objavljamo v sodelovanju s spletnim medijem za preiskovalno novinarstvo podcrto.si.

Prijavi napako
Komentarji
Polymath
# 11.05.2015 ob 06:46
NE, vrnejo naj sami župani in politiki, ki ne vejo kaj delajo, oziroma ki kradejo ...
džeri
# 11.05.2015 ob 06:54
Župan manjše občine je tudi vseskozi trdil ko je trošil evropska sredstva da gradi grajsko pristavo na koncu pa zgradil občinsko stavbo ki bi zadostovala za petkrat večjo občino. Tako se pač goljufa.
tonek
# 11.05.2015 ob 07:39
Spoštovani Anže Voh Boštic!
Skrbno sem pebral vaš prispevek, v katerem podrobno opišete kompleksnost situacije. V tem opisu se osredotočite in omejite na formalni postopkovni vidik. Kar pa mi kot bralcu manjka, je preprosto dejstvo, kakšne so bile posledice omenjenih napak. Kdo se je pri tem okoristil ali še bolj preprosto: v čigav žep je šel denar? Mogoče nič od tega ali pa precej, vendar tega ne izvemo. TO je tisto, kar (mogoče naivno) TUDI pričakujem, da bom našel POD ČRTO. Bo to mogoče v nadaljevanju?
konjice
# 11.05.2015 ob 06:57
Tisti, ki je pisal seznam na 3. sliki si zasluži eno veliko zaušnico. Napisal je Slovenjske Konjice.... Pravilno je SLOVENSKE KONJICE!
mihče
# 11.05.2015 ob 08:40
Živim 10 minut vožnje do centra Ljubljane in sem na 1 Mb paketu.... Žalost
Marko32
# 11.05.2015 ob 07:47
Jaz upam, da so bralci uspeli ta članek povezati s protiprivatizacijskim argumentom Telekoma, češ, da ta vlaga tud ruralnem območju. No, Telekom tam ne vlaga.
gesan
# 11.05.2015 ob 07:58
Problem je ta, da po naših sploh "perifernih" občinskih uradih paratizirajo osebki, ki jih lahko vsak malo bolj navidezno zrihtano opicanjen tip iz nekega večjega podjetja, ki pride mimo njih, vrže na najbolj naivno finto.
Pa jim te resnice sploh ne smeš povedat v ksiht, ker sledi velikanska zamera kot v našem osebnem primeru.

In potem se čudimo, da se za projekte na koncu potroši precej več denarja kot je bilo sprva določeno.

Saj se izobražena lopovščina ne vozi naokoli po periferiji samo z "romunskimi" tablicami ali pa, da bi zgledali kot cigani.

Najhujši cigani so dandanes tisti, ki najmanj zgledajo kot cigani in so zelo lepo urejeni.
Vozijo se z najmodernejšimi šmekerskimi terenci in na njihov pokvarjeni šarm padejo naivna tesla, ki so v svojem uradu tudi samo za to, da jim je čimlažje v življenju.
Mnogim med njimi pa pade še kakšna drobtinica mimogrede in že imajo kak dodaten življenski priboljšek.

In ko pride resnica na dan kot tudi sedaj, čeprav je ta resnica že precej stara teta, so zgroženi in kažejo s prstom preko pulta v druge sobane.

Tak ti je to v deželi Buthalcev. Resnica je pač samo nekdo, ki se je večina hoče na veliko izognit.

In to so naši odgovorneži?! Nič čudnega, da so nas okradli od znotri&odzun.
gesan
# 11.05.2015 ob 08:11
Marko32
# 11.05.2015 ob 07:47
Jaz upam, da so bralci uspeli ta članek povezati s protiprivatizacijskim argumentom Telekoma, češ, da ta vlaga tud ruralnem območju. No, Telekom tam ne vlaga.
..............................
Oni že dolgo ne vlagajo. Oni imajo samo centre. Delajo na maso.
Pa skribjo za to ,da so pisarne polne pajdaševizma.

Ko na dan pride problem, samo glumačijo glumskost, nihče za nič odgovoren ali kriv.
Krivi smo sami, da v takem kretensko nastavljenem sistemu, ki naravnost inkubira parazitarstvo, še vedno navijamo za svoj del nepoštenja, ki tak bolan sistem ohranja pri življenju.
Pa še izgovor imajo, da so njihovi in oni pošteni, saj češ, drugi kradejo baje precej več.

Čudno...kot, da lopovščina ni lopovščina
Anves
# 11.05.2015 ob 08:46
Dejstvo je, da je treba biti pri evropskih razpisih zelo previden in zelo dosledno spoštovati pravilnike, zakonodajo ... In občine se tu niso najbolje znašle

Ja se strinjam. problem je da ima skoraj vsaka vas svojo občino nima pa usposobljenih županov in ostalega strokovnega osebja, ker si tega enostavno manjše občine ne morejo privoščiti. Dejansko že vsi vemo, da je občin glede na velikost in število prebivalcev preveč. Število občin bi morali najmanj prepoloviti, ker drugače v prihodnosti ne bodo vse funcionirale kot bi bilo potrebno.
bilzerian
# 11.05.2015 ob 08:07
ne vem, kaj avtor članka na veliko filozofira. naj se direktno napiše, da se je v nekaterih občinah pri izvedbi na veliko kradlo in bolj malo naredilo.

in lopove zapreti.
vsaj za dva meseca, ker na koncu jih bo itaq ustavno sodišče osvobodilo, ker bodo trdili, da gre za politični proces.
CtrlAltDel
# 11.05.2015 ob 08:41
Rdeče lisa pod Kamnikom je sramota in odraz nesposobnosti. Ni da bi kaj več govoril...
astro
# 11.05.2015 ob 11:58
Menda je nemški Telekom glede vlaganj v optiko in na ruralna področja še bistveno slabši kot naš Telekom.
V gnilem socializmu bi imeli že vsi širokopasovni dostop!
svabo
# 11.05.2015 ob 09:43
Prej bodo občine bankrotirale, bolje bo za celotno Slovenijo. Pravila za črpanje Evropskega denarja morajo biti tako strokovno zahtevna in postopkovno transparetna hkrati pa zelo težko upravljiva, da se občine, ki nimajo nikakršne "upravne" infrastrukture nanje sploh ne bi mogle prijaviti. Na ta način se zmanjša TAKOJ število občin v Sloveniji za vsaj polovico če ne še več. In to bi moral biti cilj. Občani pač imajo točno take župane, kot si jih izvolijo. Sami so si krivi.
Binder Dandet
# 11.05.2015 ob 10:23
Graditi optično omrežje do vsake bajte na vsakem hribu je nesmotrno. Večina teh ima alternativne opcije, satelitski ali mobilni internet. Res da je dražji, ampak to je pač cena tega, da živiš izven gosto naseljenega območja. Tako da tista slika v bistvu ni prava. Širokopasovni dostop ni samo optika.
xes
# 11.05.2015 ob 10:16
frozen pingvin 2: to ni noben kapitalizem, veliko občin je bilo praktično prisiljenih graditi lastno optično omrežje, ker jim telekom še ADSL ni hotel zrihtat, v tem istem času, kot je ta isti telekom metal miljone v gradnjo omrežij (žičnih in brezžičnih) na kosovu! Toliko o nacionalnem operaterju. In da ne boš mislil, da se je naložba v omrežja na kosovu splačala ... miljonske izgube danes krijejo telekomovi naročniki na račun višje cene storitev! Nekak bi lažje pogoltnil višjo položnico, če bi gradili omrežja DOMA.
Dami
# 11.05.2015 ob 10:11
Halo? Kaj je zdaj to? Že več kot eno leto poslušam, da v Sloveniji omrežje gradi Telekom in da ga zaradi tega ne smemo prodati. Sedaj pa tukaj nek članek, kjer piše, da se omrežje gradi z denarjem EU! Kaj zdaj? :))
Haloo
# 11.05.2015 ob 09:15
Težko razumem vztrajanje zavednih Slovencev, pri trditvi, da nismo del Balkana, Balkanci.
Tudi ti primeri kažejo, da smo upravičeno vodilni v korupciji, celo v svetovnem merilu.
Prevarantstvo (nadmudrivanje ), je prva misel, pri sklepanju poslov.
S pomočjo sodniških akrobacij pa celo uspevamo doseči želene cilje in si oprati umazan obraz, ter celo doseči vsesplošno odobravanje pri uspešni goljufiji :-))
Binder Dandet
# 11.05.2015 ob 10:19
Sodeč po prvi sliki je belih lis res bolj malo. Samo so bele lise območja, kjer širokopasovni dostop imamo.:)

@Dami:
Telekom ima precejšnjo omrežje (parice, optika). Nima pa celotnega. To je bila deplasirana informacija. Se razume, za namen prepričevanja o strateški pomembnosti. Zadnjič me je (naj ostane) neimenovani sogovornik tu gor prepričeval, da je Telekom lastnik celotnega omrežja, pa sem ga na T2 stran usmeril, kjer piše, da so oni lastnik svojega celotnega optičnega omrežja. Kot primer.
qwerty99
# 11.05.2015 ob 17:46
Država bi MORALA poskrbeti za širokopasovni internet po CELI državi. V primerjavi s cestami, komunalo, železnico to sploh ni tako zelo nemogoča oz. draga zadeva. Optika v večjih mestih, mobilni na podeželju, satelitski na najbolj oddaljenih mestih. Ampak dokler imamo Telekom Slovenije v obstoječi obliki (molzna krava, povezana s korupcijo predvsem pri poslih v tujini) je to utopija.
cairns
# 11.05.2015 ob 14:08
Po prikazanem zemljevidu sem jaz brez hitre povezave. V resnici pa imam do hiše speljano optiko in 20/20 Mbps.
Birokratki na raznih ministrstvih bi lahko vsakih 10 let malo ažurirali stanje.
frozen pingvin 2
# 11.05.2015 ob 09:56
to je pač kapitalizem...ponudiš poceni storitve...a na voljo so le tam, kjer se da z malo vložka v infrastrukturo pridobit veliko uporabnikov.

namesto da bi bilo kot nekoč...lepo ena firma...vsem malo višji, a enak račun...pa bi mela vsa slovenija optiko, neglede kje stanuješ. kot je bilo to za telefon. če bi se telefon gradil danes...bi pol slovenije bilo brez.
Treblinko
# 11.05.2015 ob 09:53
To se pa dogaja če je birokracija tako podmazljiva..

Kuvertica tu, kuvertica tam, pa je razpis "podeljen" na pravo stran..
pesmica
# 11.05.2015 ob 15:41
Naj ne bluzijo da je v Kranju in Britofu Optika, nekje je sam v 80% krajev jo sploh ni
gesan
# 11.05.2015 ob 09:53
svabo
# 11.05.2015 ob 09:43
Občani pač imajo točno take župane, kot si jih izvolijo. Sami so si krivi.
.....................................
To pa je čisto res!
Ponavadi odloči čisto običajni pajdašizem.

Ampak pri nas imamo take župane tudi v večjih mestih.
gesan
# 11.05.2015 ob 09:51
Anves
# 11.05.2015 ob 08:46
................................
Se strinjam!
Treba pa je opozorit še na eno žalostno dejstvo naše družbene mentalitete, ki postreže z odgovorom, zakaj pa je vsak malo večji zaselek sploh šel v to, da postane občina.
Odgovor je sila preprost. Za to, ker pri nas vsi skrbijo le za lastno rit in radi ob tem pozabijo na druge, sploh tiste malo bolj odročne.

In z nadaljevanjem takšne družbene mentalitete ali folklore, ne bomo prišli nikamor. Niti tako razčlenjeni, niti, če se zopet vzpostavi samo nekaj območij.

Pa še en problem je. Pri nas še vedno prevladuje razmišljanje in prepričanje, da je potrebno živet v središču mesta in tam delat.
Mi imamo podjetje oddaljeno od mestnih središč in vidim kako tudi okoliški ljudje gledajo na to.
"Ah, kr neki, saj to ni resna zadeva, ko pa niso v središču nekega centra".

A veste kaj si je naš župan našel za diplomatski izgovor, da ni pokritost z internetom takšna kot bi morala bit, po programu za poseganje po teh sredstvih?
Ni bilo dovolj interesa.

smešno in žalostno hkrati.
Pa še prav ima, čeprav vem, da se ni niti približno dovolj potrudil, da ne bi bilo tako.
Eni pač spadajo na traktor ne pa v politično odločanje kjer lahko vsaka malo večja metla pospravi resnico pod preprogo.
In to se pri nas vedno znova dogaja. Ob tem pa ždijo na svoj plen še šakali s svojimi žepi, ki nimajo nobenega dna. Tisti s traktorja pa to težko dojamejo in izpadejo vedno znova kot veliki naivci.
barezi
# 11.05.2015 ob 09:34
Vrnite ljudem in lokalnim skupnostim lastništvo nad uzurpiranim telekomunikacijskim omrežjem Telekoma. Vsak ki bo kupil Telekom z infrastrukturo je lahko podvržen civilnim tožbam.
fah-q
# 11.05.2015 ob 17:29
No no no...to je kot pri izpitu...krivit študenta če je izpit naredil pa pozneje komisija vidi da ne ni krivda študenta ampak profesorja....torej če že občinarji ne vedo kaj in kako je te projekte nekdo pregledal in potrdil in na koncu sprejel kot končane....in ta nekdo na prvi inštanci ni Bruselj ali revizija ampak so to ljudje na ministrstvih...in tu je glavni krivec...razen če je revizija odkrila ponarejene dokumente ali kaj podobnega...
oliva
# 11.05.2015 ob 12:13
@svabo:
"Prej bodo občine bankrotirale, bolje bo za celotno Slovenijo. Pravila za črpanje Evropskega denarja morajo biti tako strokovno zahtevna in postopkovno transparetna hkrati pa zelo težko upravljiva, da se občine, ki nimajo nikakršne "upravne" infrastrukture nanje sploh ne bi mogle prijaviti. Na ta način se zmanjša TAKOJ število občin v Sloveniji za vsaj polovico če ne še več. In to bi moral biti cilj. Občani pač imajo točno take župane, kot si jih izvolijo. Sami so si krivi."

Po eni strani imaš prav, točno tako: zmanjšanje občin 'po naravni poti'.

Samo problem je v ljudeh. Spet bodo nasrkali sam navadni, župani oz. vsi povezani, ki so se okoristili, pa so si svoje že nagrabili in jim ne bo hudega (tudi če jih ta hip 'odstavijo').

Ker finta je seveda v tem, kar je napisal že prvi komentator - @polymath.
In tudi drugi - @džeri.

Oz. saj je kar več komentarjev dobrih, očitno veliko folka šteka situacijo, kakršna je.
Župane pa si izvolijo take, kot si jih, ker pač ravni t(akšn)i pridejo v izbore...
Se pravi ker jih bodisi ne poznajo (jim zaupajo itd.), bodisi jih poznajo (se nadejajo službic in ugodnosti).
Sistemsko je vse v podnu.
kralj matjaž
# 11.05.2015 ob 11:52
Binder Dandet
Kaj pa solidarnost?
Vidiš tukaj levica pogori. Za vas je solidarnost, da vam mora v mestu država zrihtat vse, na podeželju, pa kakor veš in znaš. Medtem ko je realnost ravno drugačna.
V mestu obstaja komercialni interes za postavitev omrežja in v mestu se bo našlo privatno podjetje, ki bo omrežje zgradilo, medtem ko na podeželju mora pomagati država, zato da smo vsi enakopravni. Zakaj bi morali mi plačevati več za slabšo storitev?
gesan
# 11.05.2015 ob 10:16
Dami
# 11.05.2015 ob 10:11
..............................
Ahahahahahaha...
To je glih tak kot, da bi verjel zgodbi, da je Stožice zgradil Jankovič sam s svojo lopato.
Re
# 12.05.2015 ob 10:49
Zgolj še ena izmed množice posledic izbire neprimernih kandidatov na volitvah. Občani so si sami krivi za vse.
Skippy
# 11.05.2015 ob 20:04
A ker javnega naročila za gradnjo omrežja niso objavile v uradnem listu Evropske unije, s čimer bi bila z naročilom seznanjena in bi lahko zato zanj kandidirala tudi tuja gradbena podjetja, ministrstvo zdaj od njih terja vračilo 1,8 milijona evrov.

Saj niste resni. To pa je čista birokratska.
CrniAngeo
# 11.05.2015 ob 23:10
qwerty: mislim, da je bolje , da drzava poskrbi, da bo dovolj delovnih mest in manj lakote ne pa internet v vsaki vasi? se strinjava?
Treblinko
# 11.05.2015 ob 21:27
V gnilem socializmu bi imeli že vsi širokopasovni dostop!

Jp, kavbojke bi si pa še vedno kupovali v Italiji..ker v socializmu je pa kar vse đabe, kneda? Aja, omladinske delovne akcije za porcijo ričeta in kos kruha pa pejmo polagat kable..dostop na internet bi bil pa samo s 101ko..

Sicer je pa Telekom še vedno državni, vedno bil, strateškega pomena - zakaj torej ni povsod širokopasovni dostop omogočen?
fashionpassion
# 11.05.2015 ob 07:35
@Konjice - če boš pogledal vir članka, boš videl, da v opisu, da na Podčrto.si ustvarjajo kakovostno novinarstvo. Pač še ustvarjajo. Niso še prišli do cilja. ;)
Kazalo