"Včasih smo za najnovejše informacije ves čas osveževali teletekst." S slovenskimi gledalci je že 30 let, pripadnost in povezanost z njim pa še vedno čutijo tudi nekdanji in zdajšnji sodelavci.

TV Ljubljana je bila tista, ki je leta 1984 na področju takratne Jugoslavije začela prva (eksperimentalno) oddajati teletekst. Gledalci v Sloveniji so ga lahko prvič videli 7. maja 1984 ob 17.20. Že takoj ga je sestavljalo 100 strani. Na prelomni dogodek so spomin obudili številni nekdanji sodelavci tega zanimivega medija, pa tudi ekipa, ki ga ureja še danes.

"Ob radiu in televiziji je bil to pomemben nov način podajanja informacij, s tem pa je teletekst napovedal informacijsko revolucijo, ki se je nato zgodila s svetovnim spletom. Pomembno prelomnico je pomenila tudi uvedba podnaslavljanja oddaj za gluhe in naglušne s pomočjo teleteksta, kar se v zadnjem času še dodeluje. V teh 30 letih se je iz teleteksta razvila obširna multimedijska dejavnost – spletni portal, tematski portali, mobilne aplikacije, infokanal in prihajajoča hibridna televizija," je razvoj v treh desetletjih povzel generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli. Tudi sam je prišel kot honorarni sodelavec delat v hišo ravno v času, ko se je vzpostavljal teletekst.

Da je bilo za njegovo vzpostavitev potrebne veliko volje in tudi trme, se spominja prvi urednik Luka Škoberne: "Z novicami smo bili hitrejši od drugih medijev. Seveda smo morali kar nekaj stvari improvizirati, takratni šef Oddajnikov in zvez nam je na primer dovolil, da smo iz televizijske hiše napeljali kabel na radijsko stavbo ter dobili čisti signal ORF-a, tako da smo lahko ves čas spremljali tudi njihov teletekst. Za teletekst je namreč bistvenega pomena, da je signal nemoten, saj se sicer pojavijo napake."

Predanost delu in mediju
In prav po odzivu ljudi na morebitne napake vemo, da je teletekst še vedno spremljan in priljubljen med bralci. "Navdušenec nad športnimi stavami je zjutraj, kot vsak dan, pogledal rezultate na teletekstu in se razveselil, da je vse zmagovalce hokejskih tekem pravilno zadel. Z mislijo na zasluženih 1.200 evrov se je odpravil na okence športnih stav in zahteval priigrani denar. Ko mu je uslužbenka povedala, da se je pri enem rezultatu zmotil, se je razburil, da so vsi rezultati na teletekstu in da so takšni, kot jih je napovedal. 'Florida je bila na teletekstu označena z belo barvo, kar pomeni, da je izgubila!' V resnici se je naš novinarski kolega zjutraj zmotil pri barvi in je Florido, ki je senzacionalno premagala San Jose, pomotoma označil z belo barvo – barvo za poražence. In veselje ob dobitku je zaradi napake na teletekstu žal splahnelo. V redakcijo pa smo dobili jezen klic," se nasmeje športni novinar Aleš Golob, ki spremlja rezultate za teletekst in MMC že od leta 2004.

Včasih so bile kritike še veliko, veliko burnejše. "Teletekstu sem bil zelo predan. Ko sem se po več kot 10 urah dela vrnil v študentski dom, da bi šel spat, sem se kdaj spomnil na kakšno napako, ki sem jo naredil, in sem se vrnil v redakcijo. Če smo namreč naredili kakšne napake, so se pojavile kritike v časopisih, na katere smo morali odgovarjati. Število dogodkov in zadolžitev je ves čas izjemno naraščalo," se spominja Željko Janjoš, ki je bil na teletekstu športni novinar med letoma 1987 in 1992. Tudi med osamosvojitveno vojno je redakcija nemoteno in ves čas delovala.

Delovni čas pa je bil še vse do preloma tisočletja za novinarje teleteksta izjemno dolg - na posameznih redakcijah so delali po 10, ob koncih tedna tudi 17 ur - dnevni uredniki pa so v redakcijah ostajali vse do konca televizijskega programa.

Drugačen način sporočanja novic
Dnevna urednica Bojana Rugelj, ki je na teletekst prišla povsem na začetku, izpostavlja, da je z velikim zanosom teletekst ustvarjala mlada, neizkušena novinarska ekipa. "Zaorali smo ledino v drugačen način sporočanja novic, kot so ga poznali v časopisu, na radiu in televiziji. Morali smo biti hitri, jasni in predvsem kratki."

Mlajši dežurni novinarji so imeli vsak torek in soboto nalogo, da odidejo na ljubljansko tržnico, kjer so popisali cene zelenjave in sadja. "Od 50 do 70 SIT." Nekateri se še danes spominjajo, da je bilo to zelo stresno in da so si videz kakšnega nevsakdanjega sadeža prej dobro pogledali v knjigah. Prav tako so morali podrobno spremljati prometna poročila. "Ko se je na Valu 202 odvrtel znani avizo za informacijo prometnega kluba, smo hitro na teletekst zapisali informacijo – 'zaprta je cesta Hrastnik-Trbovlje'. Potem pa smo morali poslušati, kdaj bo spet odprta, saj še ni bilo avtomatskih prenosov teh informacij. Vpisovati smo morali tudi temperature morja, vremenske napovedi, borzne tečaje in različne druge informacije – na primer rubriko Kje so naše ladje?," se z nasmehom spominja Slavko Jerič, ki se je ekipi pridružil leta 2000.

Razburjenje zaradi sprememb strani na teletekstu
"Vsi pravijo, da je ena velikih prednosti teleteksta to, da si na pamet zapomnijo številke strani, ki jih zanimajo. Z rastjo teleteksta so se strani dodajale in počasi je postal pravo sračje gnezdo, ki ga je bilo treba urediti. Tako smo se leta 2004 odločili, da bomo na novo organizirali strani, dali na primer vse športne novice na 500, kulturne prispevke na 400 in tako dalje. To je bilo zelo boleče tako za novinarje kot gledalce, saj so si raje zapomnili, da je nogomet na 553, košarka 673, kot pa da bi se navadili na to, da so vse športne novice na 500. Vseeno smo šli z glavo skozi zid, dnevni urednik je imel ves čas klice razburjenih gledalcev, a že naslednji dan so se ljudje navadili in sprejeli nove postavitve," anekdotično uvajanje sprememb opisuje Zvezdan Martič, vodja Multimedijskega centra RTV Slovenija od decembra 2001 do januarja 2010.

Prevlada svetovnega spleta
V tem času se je pojavil splet in ekipa teleteksta se je razvila v ekipo ene najbolj obiskanih spletnih strani v Sloveniji, www.rtvslo.si. Preobrazba se je morala zgoditi ne samo tehnološko, ampak tudi v delu in razmišljanju novinarjev. "Ko smo vzpostavili spletni portal, je bil uveden avtomatski prenos prispevkov s teleteksta na splet, ki so jih morali novinarji oblikovati, dopolniti. Novinarji so na začetku zelo favorizirali teletekst, zato so tudi novice najprej napisali za teletekst, šele potem pa so jih dodelali za splet. To je bilo po mojem mnenju neracionalno, saj na teletekstu nismo imeli konkurence, ker smo bili edini s tem servisom, spletni portali pa so nastajali tudi v drugih medijskih hišah. Počasi se je miselnost spremenila in splet je postal prioriteta," dodaja Martič.

Zdaj povečana ekipa novinarjev vsakodnevno piše prispevke za spletno stran MMC RTV SLO, iste članke pa skrajša in jih objavi še na teletekstu. "Včasih smo ves čas osveževali teletekst, da smo dobili najnovejše informacije, zdaj to počnemo na naši spletni strani in na mobilnih aplikacijah ter družbenih omrežjih," je spremembe uokviril zdajšnji vodja MMC-ja Luka Zebec. A teletekst ostaja z nami in vami - dokler bodo televizorji še igrali pomembno vlogo v naših življenjih.

Kako ljudje danes dojemajo teletekst? Poglejte si anketo z ljubljanskih ulic.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->

Utrinki z današnjega srečanja ob 30. obletnici teleteksta.