Spomnimo, da so leta 2015 na 44 okrajnih sodiščih po državi med pregledom našli 945 nerazglašenih oporok, v primeru katerih volje oporočiteljev po njihovi smrti niso bile izpolnjene. Ker je do napake prišlo na strani sodišč, imajo oškodovanci možnost, da zaradi nje sprožijo odškodninski zahtevek zoper sodišče oziroma državo.

V tem primeru zastopa sodišča državno pravobranilstvo, kjer so do 14. marca v predhodnem postopku prejeli 15 odškodninskih zahtevkov. V enem izmed njih je bila sklenjena zunajsodna poravnava v višini nekaj manj kot 30.000 evrov. V dveh primerih sta bila zahtevka v skupni višini nekaj več kot 220.000 evrov zavrnjena, vrednost preostalih še odprtih zahtevkov pa znaša nekaj manj kot 884.000 evrov.

Predhodnemu postopku sledi poravnava oz. tožba
Predhodni postopek določa zakon o državnem pravobranilstvu, ki pravi, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti nekomu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora slednjemu predhodno predlagati, da se spor reši brez sodnega postopka. Kdor v prehodnem postopku z državo oziroma državnim pravobranilstvom ne doseže zunajsodne poravnave, pa nato lahko zoper državo vloži tožbo.

Po podatkih državnega pravobranilstva dozdajšnji skupni znesek zahtevanih odškodnin v sodnem postopku znaša nekaj manj kot 164.000 evrov. Pri tem je bila pri enem od postopkov sklenjena sodna poravnava v višini 70.000 evrov. Stanje posameznih zadev je po navedbah pravobranilstva različno, zato jih rešujejo od primera do primera, "vendar pa poenoteno v duhu mirne rešitve in na način, ki za oškodovance ne pomeni dodatnih ovir".

Kdo je odgovoren za 945 izgubljenih oporok?
Na vrhovnem sodišču so pojasnili, da predsedniki sodišč v nobenem od primerov nerazglašenih oporok niso ugotovili elementov kaznivega dejanja, so pa v 110 zadevah ugotovili elemente osebne odgovornosti. "V teh primerih bi lahko bil sprožen ustrezen disciplinski postopek, vendar se je izkazalo, da tudi v omenjenih primerih predsedniki sodišč ne morejo ukrepati, bodisi zaradi zastaranja bodisi zato, ker odgovorna oseba ni več zaposlena na sodišču," so še navedli.

Tudi minister za pravosodje Goran Klemenčič je oktobra lani na odboru za pravosodje izrazil dvom, da bodo lahko sodišča za deset let nazaj prišla do osebe, ki je odgovorna, da oporoka ni bila vnesena v centralni register oporok.

V centralnem registru zdaj vse oporoke
Zdaj so v centralni register vpisane vse oporoke, ki so jih hranila sodišča, tudi vse tiste, ki so bile sestavljene še pred vzpostavitvijo registra leta 2007. Januarja je namreč zbornica vpisala skupno 12.882 takšnih oporok. Tako so zdaj v register vpisane vse oporoke, ki jih hranijo sodišča, odvetniki in notarji, so pojasnili na Notarski zbornici Slovenije.

V omenjeni register zbornica tekoče vpisuje podatke o vseh oporokah, ki jih predložijo notarji, sodišča in odvetniki. Vpis stane 41 evrov. "Če stranka nadomestila ni pripravljena plačati, se lahko odloči, da oporoko pripravijo in hranijo drugače ter ne pri odvetniku, sodiščih ali pri notarju. Take posameznike je nesmiselno siliti v plačilo pristojbine, seveda pa morajo s tem sprejeti tveganje, da se oporoka v času zapuščinske razprave morebiti ne bo znašla na sodišču," so še pojasnili na zbornici.