To je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman zagotovila članom odbora DZ-ja za finance, ki je danes obravnaval predlog sprememb proračuna za leto 2018 in predlog zakona o izvrševanju proračuna v prihodnjih dveh letih.

V razpravi je Jožefa Horvata (NSi) in Alenko Bratušek (NP) med drugim zanimalo, ali bo imel kateri koli scenarij za NLB posledice za proračun. "Škoda, da se tega projekta niste lotili prej," je menila Bratuškova.

"Nobena izmed rešitev za NLB, o katerih smo razpravljali z Evropsko komisijo in za katere sem imela mandat vlade, nima vpliva na proračun za leto 2018 ali za leto 2019," je članom odbora zatrdila finančna ministrica. Podrobneje bo s poslanci o tej temi spregovorila na izredni seji, katere sklic pričakuje v kratkem.

Predlog predstavili Bruslju
Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB-ju v času krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca tega leta, preostanek pa do konca leta 2018.

A vlada je v četrtek sklenila, da ne bo izvedla nobene oblike prodaje, ampak je podprla predlog finančne kompenzacije NLB-ja državi namesto prodaje hčerinskih bank na Balkanu. Ta predlog sta premier Miro Cerar in ministrica Vraničar Ermanova v petek v Bruslju predstavila predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in komisarki za konkurenco Margrethe Vestager.

Najprej se je o NLB-ju pogovarjal Cerar z Junckerjem. Kot je povedal, mu je Juncker pozorno prisluhnil in pokazal razumevanje za slovenski predlog, a poudaril, da je bil njun pogovor le informativne narave, ter da je za to vprašanje pristojna komisarka.

Sledil je sestanek komisarke in ministrice, ki je po srečanju povedala, da je bil pogovor zelo konkreten in konstruktiven, a da vrsta vprašanj še ostaja odprtih in da slovenski predlog ne rešuje vseh težav, na katere opozarja komisija. Slovenija bi bila sicer pripravljena sprejeti tudi morebitne dodatne ukrepe, če bi se komisiji to zdelo potrebno, zato da bi ta sprejela osnovni slovenski predlog. O podrobnostih teh dodatnih ukrepov ministrica ni želela govoriti.

Vsa dopolnila zavrnjena
Odbor DZ za finance in monetarno politiko danes kot zadnje od parlamentarnih delovnih teles končal obravnavo predloga sprememb proračuna za leto 2018, ko vlada po desetletju primanjkljajev prvič spet načrtuje presežek.

Poslanci opozicije so predlagali več prerazporeditev sredstev na programe, ki so po njihovem mnenju zapostavljeni, a je odbor vsa dopolnila zavrnil.

Izboljšane makroekonomske okoliščine
Proračun za prihodnje leto je DZ sprejel že novembra lani, medtem pa so se razmere spremenile in vlada zdaj predlaga nekaj sprememb.

Zaradi izboljšanih makroekonomskih okoliščin bodo proračunski prihodki za 409 milijonov evrov višji od doslej načrtovanih in bodo znašali 9,68 milijarde evrov. Hkrati vlada načrtuje tudi zvišanje proračunskih odhodkov, a le za 53 milijonov evrov, in to, kot je povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, predvsem na račun spremenjene dinamike črpanja evropskih sredstev. Proračunski uporabniki bodo tako prihodnje leto imeli na voljo skupaj 9,63 milijarde evrov.

Vlada pričakuje, da bo državni proračun v prihodnjem letu prešel iz primanjkljaja v presežek, znašal bo 50,8 milijona evrov. "To nam omogoča, da nadaljujemo pospešeno javnofinančno konsolidacijo in zasledujemo cilj uravnoteženja javnih financ do leta 2020," je povedala Vraničar Ermanova.

Gospodarska gibanja so ugodna. "V letu 2018 se bo gospodarska rast gibala okoli štirih odstotkov," je povedal direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Spodbujali jo bodo praktično vsi dejavniki, torej tako mednarodna menjava kot tudi domače investicije in potrošnja prebivalstva. Hkrati na uradu pričakujejo, da se bodo razmere na trgu dela še izboljševale, ter da ne bo prihajalo do dodatnih neravnotežij v slovenskem gospodarstvu.

Da bomo naslednjo krizo pričakali pripravljeni
Marku Pogačniku (SDS) pa se predlog proračuna ne zdi takšna zgodba o uspehu, kot pa ga po njegovih besedah skuša javnosti predstaviti koalicija. Kot je pojasnil, bo proračun v presežku le zaradi enkratnega dohodka, to je črpanja evropskih sredstev v višini 200 milijonov evrov, a brez tega bi bil spet v primanjkljaju. "Če bi državo vodila katerakoli druga vlada, ki moral biti glede na razmere v Sloveniji in svetu presežek že v letošnjem letu," je dejal.

"Ali smo pripravljeni na naslednjo gospodarsko krizo?" je vprašal Jožef Horvat (NSi) in ministrica je odgovorila pritrdilno. "Prav zaradi tega se večina povečanja prihodkov usmerja v hitrejše zmanjševanje primanjkljaja in zgolj manjši del v povečanje odhodkov," je dejala. "S pospešenim zniževanjem primanjkljaja in pospešenim zmanjševanjem dolga se ustvarjajo razmere za to, da bomo bolj pripravljeni pričakali naslednjo krizo," je poudarila. To je tudi v skladu s priporočili fiskalnega sveta.

Podoben odgovor je dobila tudi Alenka Bratušek (NP), ki je iz obravnavanih proračunskih dokumentov razbrala za 1,4 milijarde evrov več davčnih prihodkov, kot se jih je v proračun steklo leta 2014. "Prav za zniževanje proračunskega primanjkljaja se bo namenila tudi večina od dodatnih davčnih prihodkov," je pojasnila ministrica.