Z današnjim mednarodnim dnem boja proti nasilju nad ženskami se je tudi v Sloveniji začelo 16 dni mednarodnih akcij proti nasilju nad ženskami.

Več nevladnih organizacij v tem obdobju pripravlja različne promocijske dogodke, kjer želijo na stojnicah, z letaki in različnimi dejavnostmi prebivalce ozaveščati o nasilju nad ženskami.

Pristojni delajo vse slabše
Nevladne organizacije ob tem letos še posebej opozarjajo, da se položaj žrtev nasilja v družini pri nas izrazito slabša. Mizernejši položaj za žrtve nasilja v družini, med katere seveda spadajo tudi ženske, ni le posledica bolj klavrnega gospodarskega stanja Slovenije, ampak tudi tega, da odgovorne institucije svoje delo opravljajo vse slabše, pravi Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.

Ob tem je na novinarski konferenci opozorila, da se mednarodne akcije proti nasilju nad ženskami izvajajo že 19 let, vsako leto pa se je dalo govoriti o korakih v pravo smer. Pomembno je bilo spoznanje, da gre za kršitev človekovih pravic žensk in da ne gre samo za telesno nasilje, ampak tudi za psihično, spolno in ekonomsko.
Napredek so bili svetovalni programi, kot so SOS-telefon, varne hiše in krizni centri. Počasi smo se približevali cilju, ki je ničelna toleranca nasilja nad ženskami, je dejala Zabukovec Kerinova in dodala, "da je bil v zadnjem letu storjen korak nazaj". "Prakse pri delu z žrtvami nasilja niso dobre," je dejala in izpostavila, da se ženske še vedno srečujejo z dvomom, ko spregovorijo o nasilju nad njimi. "Ne dvomijo samo na policiji, dvomijo pozneje na centrih za socialno delo, na tožilstvih, na sodiščih, dvomijo pri zdravnicah, zdravnikih, dvomijo na vseh forumih, ki jih lahko na to temo preberete." Poudarila je, da še vedno prevladuje mnenje, da so ženske pogosto same krive za nasilje nad njimi.
Pri tem je izpostavila konkreten primer nazadovanja obravnavanja te problematike: "Potihoma se je spremenil kazenski zakonik z določbo o grožnjah." Še pred letom 2012 so lahko ženske, ki jim je partner grozil, odšle na policijo, grožnje prijavile, policija pa je prevzela pregon. Danes pa policija žrtvam groženj svetuje zasebne tožbe, je dejala. Pomembno je, da država rešuje te težave, ko jih žrtev ne more, je dodala Katja Zabukovec Kerin. "Žrtve takrat, ko spregovorijo prvič, pogosto spregovorijo tudi zadnjič, če dobijo neprimeren odziv. S to novo določbo kazenskega zakonika smo številnim žrtvam zaprli usta, da bi olajšali delo tožilstvom po Sloveniji. To je nesprejemljiv ukrep."
Vprašanje varnih hiš
Katja Zabukovec Kerin je izpostavila tudi pomanjkanje določenih praks in opozorila na tudi na nekatere druge okoliščine: "Sploh nimamo prakse pri delu z Rominjami, ki so žrtve nasilja, premalo imamo tudi programov za hendikepirane ženske, zalo malo delamo z žrtvami spolnega nasilja. Varna hiša je še vedno edini odgovor države na problematiko nasilja, pa ne bi smel biti edini. To bi moral biti zadnji odgovor, saj gre za izključitev ženske iz njene socialne mreže. Žrtev se prisili, da povsem spremeni svoje življenje, medtem ko storilcu ni treba narediti ničesar. V pravični državi bi od doma morali odhajati storilci nasilja. V naši državi bežijo ženske."
Suzi Kvas iz Javnega zavoda Socio je opozorila na sodelovanje med pristojnimi organi: "Potrebne so izboljšave v sodelovanju med sodišči, policijo, centri za socialno delo in vsemi nevladnimi organizacijami. Le tako se lahko žrtvi celostno pomaga." Ženske pa so kot žrtve zelo ranljive. "Ženske, žrtve nasilja, po navadi nimajo razvite socialne mreže, so brez podpore staršev in sorodnikov ter pogosto tudi brez zaposlitve," je izpostavila Suzi Kvas.

Kako mediji predstavljajo ženske?
Vprašljivi sta tudi medijska in trženjska predstavitev žensk. Katja Zabukovec Kerin je dejala, da se problematične posledice tega pojavijo že zgodaj. "Ko delamo v srednjih šolah, vidimo dekleta, ki svojo moč iščejo v seksualizaciji svojega vedenja, ker to sporočilo dobijo iz oglasov. To je edina moč, ki je danes deklicam pripisana."

"Treba bi bilo ravnati drugače ... Včasih ko dobimo kakšne goste iz tujine, so naravnost zgroženi nad nekaterimi plakati, ki visijo po Sloveniji in nikakor ne bi smeli viseti v njihovih državah," je opozorila. Gre za hinavščino, ko se na eni strani dopušča, da ženske predstavljajo kot predmete, hkrati pa se govori, da smo proti nasilju nad ženskami, je še poudarila Katja Zabukovec Kerin.
Podpis ministrice Anje Kopač Mrak
Osrednji dogodek ob današnjem dnevu je bil v ljubljanskem parku Zvezda, kjer so Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo, Pravno-informacijski center in Mestna občina Ljubljana pripravili prireditev v podporo ratifikaciji konvencije Sveta Evrope proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.

S svojim podpisom je podporo ratifikaciji v parku izrazila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.

Ostreje v boj proti pohabljanju spolnih organov žensk
Evropska komisija pa je danes ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami v strateškem dokumentu napovedala tudi nov zagon v boju proti pohabljanju spolnih organov žensk v EU-ju in zunaj njenih meja. Ta praksa, ki je mednarodno priznana kot kršitev človekovih pravic žensk in kot oblika zlorabe otrok, naj bi po ocenah samo v EU-ja prizadela 500.000 žrtev, po vsem svetu pa več kot 125 milijonov, so sporočili iz Bruslja.

Pohabljanje ženskih spolnih organov po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije zajema vse postopke, ki vključujejo delno ali popolno odstranitev zunanjih delov ženskega spolovila ali druge poškodbe iz nemedicinskih razlogov. Izvajajo ga iz kulturnih, verskih ali družbenih razlogov, žrtve pa so deklice od zgodnjega otroštva do starosti 15 let.

Generalna skupščina Združenih narodov je današnji mednarodni dan sicer razglasila leta 1981 v spomin na tri sestre Mirabal, politične aktivistke v Dominikanski republiki, ki so se uprle diktatorju Rafaelu Trujillu in bile zaradi tega leta 1960 umorjene. Kampanje za pravice žensk ob tem dnevu pripravljajo po vsem svetu.