Slovenija je začasne tehnične ovire do torka postavila na 23 različnih lokacijah Foto: Goran Rovan
Slovenija je začasne tehnične ovire do torka postavila na 23 različnih lokacijah Foto: Goran Rovan
false
Na železniško postajo Dobova je okoli 4. ure prispel vlak s 742 prebežniki. Foto: BoBo
Žica ob meji

Žičnato ograjo tako postavljajo v občinah Razkrižje, Središče ob Dravi, Podlehnik, Žetale, Ormož, Bistrica ob Sotli, Rogatec, Podčetrtek, Brežice, Črnomelj in Metlika, so še pojasnili na MNZ-ju.

742 novih prebežnikov
Na železniško postajo Dobova je okoli 4. ure prispel vlak s 742 prebežniki. Nekaj so jih že odpeljali proti Jesenicam, okrog 7. ure pa bodo preostale prebežnike odpeljali proti Karavankam.

Ponoči je v Dobovo ob 23.30 vlak pripeljal 1.051 prebežnikov. Novih napovedi hrvaških varnostnih organov o prihodu prebežnikov pa za zdaj na novomeški policijski upravi nimajo.

Ali bo begunski tok usahnil?
V bližnji prihodnosti bo begunski tok, ki mu je bila Evropa priča letošnjo jesen, usahnil, sta na okrogli mizi, ki so jo pripravili na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV), povedala poznavalec Bližnjega vzhoda, Iračan Bašar Ibrahim Al Hadla, ter profesor na rimski univerzi Marconi Carlo Pelanda. Na zahodnobalkanski poti bo to po Hadlovih besedah vidno v nekaj dneh.

Hadla, ki v Srbiji in na Hrvaškem na terenu sodeluje kot prevajalec za prebežnike, je begunski tok poimenoval kot "tretji eksodus". Naštel je statistične podatke, ki kažejo, da je med prosilci za azil v Evropi 52 odstotkov Sircev, 19 odstotkov Afganistancev, šest odstotkov Alžircev, pet odstotkov Iračanov, drugi pa prihajajo iz zelo različnih držav, od Bangladeša in Pakistana do Somalije in Egipta.

Sirci v Evropo tako množično po njegovi besedah prihajajo, saj v Libanonu in Turčiji, kamor so pobegnili pred vojno v domovini, živijo v peklenskih, suženjskih razmerah, zato nimajo druge možnosti, kot da se podajo proti Evropi. Pri tem je opozoril, da sta okoli dva odstotka iraških prosilcev za azil nekdanji pripadniki raznih šiitskih milic, ki naj bi bile precej okrutne.

Te posameznike med begunsko množico na terenu prepoznajo, ker imajo veliko denarja, ta pa običajno izvira iz kraje tujega premoženja, ki ga nato preprodajo. Taksistom po balkanski poti tudi ponujajo veliko denarja za prevoz do recimo Avstrije.

Omenjeni Iračani ne želijo v Nemčijo ali na Švedsko, kjer imajo veliko izkušenj s prepoznavanjem pripadnikov milic in jih ti ne morejo pretentati, ampak odhajajo v druge države, denimo na Nizozemsko ali Dansko, v Italijo in Španijo, je še dodal in se vprašal, kako se bodo ti ljudje vedli, ko jim bo denarja, ki ga imajo pri sebi, zmanjkalo. "S tem se mora Evropa ukvarjati," je poudaril.

Prebežniki so človeški kapital
Pelanda je, kakor je poudaril kot provokacijo, izpostavil človeški kapital, ki da ga države EU-ju, predvsem pa Nemčija vidijo v prebežnikih. Populacija teh držav se namreč stara, zato potrebujejo mlade, delovno aktivne ljudi. Za Nemčijo so posebno zanimivi izobraženi Sirci iz srednjega sloja, druge pa želijo razporediti v druge države, je dejal.

Prebežnikom, ki so prišli v EU, bi po njegovih besedah morali povrniti dostojanstvo in jim ponuditi nastanitev, učenje jezika, izobraževanje, da se bodo počutili kot doma, kar vodi na pot integracije. "In če želijo ostati v Evropi, jih ne prosimo, naj bodo manj muslimanski, ampak naj upoštevajo pravila in zakone naših demokracij," je še dodal.

Pelanda je prepričan tudi, da bi IS, skupino nekaj deset tisoč borcev, pred katero danes beži na tisoče ljudi, "popolnoma uničili v dveh dneh", a se tega ne storijo iz čisto praktičnih razlogov, tveganje ob uničenju te skupine je večje kot ob njeni ohranitvi, je prepričan. Borci IS-ja bi namreč pobegnili v severno Afriko, Nigerijo, Somalijo, Čečenijo, je našteval. "Če bi IS uničili, bi iz tega nastalo 100 IS-jev," je še dodal na koncu italijanski profesor.

Žica ob meji