Bodo drugo leto zastave plapolale le 1. maja? Vlada vztraja, sindikati pa pravijo, da praznika dela ne dajo. Foto: MMC RTV SLO
Bodo drugo leto zastave plapolale le 1. maja? Vlada vztraja, sindikati pa pravijo, da praznika dela ne dajo. Foto: MMC RTV SLO

Ukinitev obeh praznikov je del predloga zakona o uravnoteženju javnih financ. Vlada je prepričana, da bo vplivala na povečanje produktivnosti, zmanjšanje proračunskih stroškov in stroškov delodajalcev.

Podpora delodajalcev ...
Ti zato vladni predlog podpirajo, ker naj bi z dvema delovnima dnevoma več dosegli večjo produktivnost in nekoliko povečali konkurenčnost gospodarstva, je dejal predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič.

... nasprotovanje sindikatov
Nasprotno pa menijo v sindikatih, kjer so dejali, da se Slovenija tako po intenzivnosti kot ekstenzivnosti dela uvršča v "sam vrh med državami članicami EU-ja". Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič je na tradicionalnem kresovanju na ljubljanskem Rožniku dejal, da gre za "požrešnost", saj delavci ne bi zaslužili niti evra več, medtem ko bi "oni zaslužili 60 milijonov evrov". Zato so sindikati odločeni, da 2. januarja in 2. maja ne dajo.

Semolič je poudaril, da delavci v Sloveniji delajo v težkih razmerah in da so prav praznični dnevni tisti, ko si lahko odpočijejo.

Žerjav izpostavlja pravico do dela
Oglasil se je tudi gospodarski minister Radovan Žerjav, ki je dejal, da je zmotno misliti, da gre pri varčevanju za uničevanje (to je na Rožniku dejal ljubljanski župan Zoran Jankovič, op. a.). Žerjav je dejal, da sta zdajšnje zadolževanje in trošenje privedli do "skorajšnjega uničenja državne blagajne", eden izmed ukrepov pa je tudi zmanjševanje števila prostih dni. Žerjav v središče postavlja delo, pravico do dela in pravico do plačila za opravljeno delo.

Slovenci 2. maj, druge države pa kakšen drug dogodek
V Sloveniji je zdaj dela prostih 15 dni v letu. 2. maja ne praznujejo nikjer drugje v Evropi, je pa res, da imajo nekatere države več prostih dni ob nekaterih krščanskih praznikih, ki jih v Sloveniji ne zaznamujemo z dela prostimi dnevi. Edini praznik, ki je dela prost dan po vsej Evropi, je božič 25. decembra, v večini držav pa so prosti dnevi tudi novo leto, velikonočni ponedeljek, Marijino vnebovzetje in 26. december, ki je v Sloveniji dan samostojnosti in enotnosti, drugod pa dan obdarovanja oz. štefanovo.

V več državah so dela prosti dnevi tudi 24. december (božični večer), 6. januar (sveti trije kralji), veliki petek in vnebohod (40 dni po veliki noči).

Prvi maj z dvema dnevoma zaznamujemo le v Sloveniji, na Danskem, Irskem, Nizozemskem in v Veliki Britaniji pa ni dela prost dan niti prvi maj. 2. januar je praznik tudi v Romuniji in v Veliki Britaniji, res pa je, da v nekaterih državah praznujejo tudi silvestrovo (Švica, Latvija, Estonija, Danska in Finska).

V Sloveniji imamo tudi tri praznike, ki niso dela prosti dnevi: dan združitve Slovencev z matičnim narodom (17. avgust), dan vrnitve Primorske k matični domovini (15. september) in dan Rudolfa Maistra (24. november).