Za ustavni zakon o zlatem fiskalnem pravilu je glasovalo 13 navzočih članov ustavne komisije DZ-ja. Proti jih je bilo šest, vsi iz vrst Pozitivne Slovenije. Za podporo je bila potrebna dvotretjinska večina. Komisija je z dvotretjinsko večino podprla tudi Pahorjev predlog, da se iz ustavnih sprememb umakne institucijo fiskalnega sveta.
Zakon je tako dobil zeleno luč za obravnavo na redni seji državnega zbora, kjer pa je podpora še negotova. Tudi povsem enotna koalicija za spremembo ustave potrebuje še oba glasova poslancev narodnih manjšin in soglasno podporo poslanske skupine SD-ja. Predsednik SD-ja Borut Pahor, kot nekdanji premier tudi pobudnik vnosa fiskalnega pravila v ustavo, je napovedal, da bo poslance poskušal poenotiti. Ob glasovanju za začetek ustavnega postopka so bili namreč nekateri proti.
Poslanci Pozitivne Slovenije so protestirali proti vodenju seje in DZ-ja Gregorja Viranta, ki je po njihovem mnenju DZ spremenil v operativno vejo vlade. Zaradi preobremenjenosti poslancev je Virant na njihov predlog odpovedal obravnavo ukinitve državnega sveta, da so se lahko povsem posvetili vnosu fiskalnega pravila v ustavo.

V DZ-ju so za mnenje o zlatem fiskalnem pravilu zaprosili tudi strokovno skupino, ki se je (razen pravnika Lojzeta Udeta) soglasno opredelila za vnos, manj soglasni pa so bili glede nove institucije, t. i. fiskalnega sveta, ki bi bedel nad izvajanjem pravila. Strokovna skupina je pripravila tudi svoj predlog, kako vnos izvesti.
Ne le državni, tudi občinski proračuni
Predlog strokovne skupine predvideva, da so vsi proračuni države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. S "proračuni države" so mišljene tudi področne blagajne, kot sta pokojninska in zdravstvena, občinski proračuni ter proračuni neposrednih uporabnikov državnega proračuna. Ob morebitnih izjemnih okoliščinah pa omogoča fleksibilnost, je pojasnil ekonomist Igor Masten. Pravilo postavlja zgornjo mejo, ki se v dobrih časih zniža (in spodbuja državo k ustvarjanju presežka), v slabih časih oz. izjemnih okoliščinah pa se zviša in omogoči, da država z ustvarjenimi proračunskimi prihranki lahko investira ter znova zažene gospodarsko aktivnost.
Izjemne okoliščine so opredeljene kot tiste, ki so nedvoumne zunaj možnosti države, da bi nanje lahko vplivala - denimo naravne nesreče ali resen gospodarski upad, ki vpliva na državo kot celoto.

"Švedska ustvarila 12 % BDP-ja rezerve"
Po Mastenovih besedah je lep primer praktične uporabe fiskalnega pravila v ustavi Švedska. Ta ga uporablja že 10 let in tudi že uživa pozitivne posledice. Poudaril je, da pravilo ne določa, ali naj bo država velika ali vitka, in lahko pravilo in socialna država - če se politika tako odloči - živita skupaj. Spet Švedska ima celo večji delež državnih izdatkov kot Slovenija kljub fiskalnemu pravilu, je poudaril Masten.

Neodvisna fiskalni svet in centralna banka
Strokovna skupina je v predlog vključila tudi fiskalni svet kot neodvisno, strokovno ustavno institucijo. Masten to vidi kot korak naprej v sistemski odgovornosti države, ki ni prvi v zgodovini. Nekoč so namreč države, ki niso imele centralnih bank kot neodvisnih institucij, tiskanje denarja izkoriščale za lastne namene kot neposreden vir proračuna. To je bilo nekoč čisto normalno, se pa je spremenilo, saj so države uvidele, da je neodvisna centralna banka edini pravi branik pred neodgovornim vladnim tiskanjem denarja, ki vodi v inflacijo in hiperinflacijo z vsemi negativnimi posledicami. Masten vidi novo obliko fiskalnega sveta kot podoben korak naprej.
Kljub temu so člani ustavne komisije fiskalni svet na Pahorjev predlog umaknili iz predlagane spremembe ustave.

Fiskalni svet bi po načelu 'ex ante' ocenjeval, ali je državni proračun (ki ga predlaga vlada in sprejme državni zbor) v skladu s fiskalnim pravilom. Zato bo moral svet biti visoko strokoven, odgovoren DZ-ju in mnenje povsem utemeljiti. Mnenje fiskalnega sveta o proračunu bi obravnaval državni zbor.
Po njegovem mnenju mednarodna pogodba, ki jo je Slovenija ratificirala, tudi nalaga, da mora biti pravilo zapisano v visokem pravnem aktu znotraj prava države, to pa ne more biti drugo kot ustava.

Ude: Ni nobene nuje to uvrščati v ustavo
Ude po drugi strani meni, da nas mednarodno pravo že samo po sebi zavezuje in zato vnos v ustavo sploh ni potreben, temveč se lahko le operacionalizira z zakonom. "Ni nobene nuje to uvrščati v ustavo," je dejal."Če pa kdo trdi, da je to potrebno zaradi gospodov iz Bruslja ali mednarodnih finančnih institucij, jim je treba pojasniti, da imamo tako ustavo in da zadostuje samo ratifikacija. Ne trdim, da varčevanje ni potrebno. Vendar sem odločno proti, da bi se to pravilo vneslo v ustavo," je izjavil. Moti ga tudi manjkajoča analiza učinkov fiskalnega pravila na gospodarsko rast.
Zatrdil je še, da so v strokovni komisiji bolj ali manj samo ekonomisti, ki zastopajo eno stran in propagirajo neoliberalizem, poleg tega pa ni niti enega ustavnega pravnika.
Jakič: Po Evropi so prakse različne
Mnenju Lojzeta Udeja se je pridružil poslanec Pozitivne Slovenije Roman Jakič. Poudaril je, da fiskalnega pakta denimo Velika Britanija ali Češka sploh nista podpisali. Tiste države, ki pa so pristopile k paktu, pa so ga operacionalizirale na različne načine - ene z vnosom v ustavo, druge z zakoni - torej vnos v ustavo ni obveza, je dejal. Še več, kot Jakič interpretira obstoječi zakon o javnih financah, fiskalno pravilo v slovenski zakonodaji že obstaja. Podobne določbe so v ciljih in načelih omenjenega zakona, je pojasnil.

"Pregledati bi morali podatke zadnjih desetih let in pregledati, kako bi ravnali, če bi to pravilo veljalo že v preteklosti. Teh simulacij pa ni in to delamo zgolj zaradi nečesa," je dejal Jakič. "Zaradi tega, kar si kolega Pahor upa povedati na glas, vi pa ne, ker vam je nerodno," je dejal in dodal, da je edini cilj ustavna blokada referendumskega odločanja.
Pahor: Preveč moči, premalo odgovornosti
Pahor je predlagal dopolnilo, s katerim bi iz spremembe ustave črtali fiskalni svet, s podporo dopolnilu pa ne pogojuje lastne podpore pravilu. Fiskalni svet pa v ustavo po njegovem mnenju ne sodi, ker bo imel preveliko moč pri prenizki odgovornosti. Z odločanjem o samem državnem proračunu še pred njegovim sprejetjem bo imel moč soustvarjati politiko in ukrepe vlade. Bo za to tudi odgovoren, se je vprašal. "Čigava bo odgovornost za morebitno kršitev javnih financ? Odgovornost sveta ali vlade?"
Vprašanje je ponazoril s primerom: "Zakaj imajo danes socialni partnerji preveč moči in premalo odgovornosti? Vsak predlog vlade, tudi če je to zakon fiskalne narave ali če je sprejet za absolutno večino. Kdo je kriv, če so zakoni, ki bi pripomogli k rešitvi, zavrnjeni? Na koncu se vse vrne na vlado, čeprav je imela drugačen predlog."
"Neravnovesje med močjo in odgovornostjo vodi k sistemski blokadi reformne sposobnosti te države," je zatrdil.
Zadolžujejo se lahko tisti, ki so se že konsolidirali
"K podpori me vodi neka zelo osebna izkušnja kot člana Evropskega sveta," je pojasnil svoj pogled. V javnosti je precej razširjen pogled, ki ni točen: da fiskalno pravilo temelji na liberalnem konceptu varčevanja. Evropski svet je namreč sprejel štiri pakte, pa niti eden ni bil omejen zgolj na varčevanje, je poudaril. Imajo tudi dele, ki se nanašajo na gospodarsko rast, vendar so ti bolj ali manj v domeni tistih držav, ki nimajo težav z javnimi financami - to so tiste države, ki se za rast lahko zdaj zadolžujejo, je dejal.

Jerovšek: Ni alternative, samo ustava
Ustavni pravnik Tone Jerovšek je izpostavil mednarodno zavezo, da mora biti dolžnost izvajanja pravila zavezujoča, trajna in v notranjem pravu pogodbenic. Hkrati mora biti v "visokem pravnem aktu", to pa je pri nas samo ustava ali pa ustavni zakon (ki se, tako kot ustava, sprejema z dvotretjinsko večino vseh poslancev). Zato v primeru Slovenije ni alternative kot sprememba 148. člena ustave, je dejal. Koristno se mu tudi zdi, da bodo poleg državnega proračuna morale biti uravnotežene tudi druge blagajne, denimo občinske.