Branka Zobec Hrastar je štirikrat zaprosila za izločitev iz zadeve Patria:
Branka Zobec Hrastar je štirikrat zaprosila za izločitev iz zadeve Patria: "Dajte to zadevo drugemu, sem dejala Barbari Brezigar, ker sem vedela, da se bo končalo z obračunavanjem na osebni ravni. Imam popolnoma čisto vest. naredila sem tisto, kar sem morala. Da sem naredila prav, je potrdilo tudi sodišče." Foto: MMC RTV SLO

Ne vem, kako je Patrio Barbara Brezigar dodelila prav meni. To morate vprašati nekdanjo generalno državno tožilko. To zadevo je ona dodelila, drugače generalni državni tožilec na splošno ne dodeljuje zadev. Patria se je začela, ko je prišel predlog finskega državnega tožilca za ustanovitev skupne preiskovalne skupine. Generalna državna tožilka je zadevo dodelila v obravnavo skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, katere članica sem bila – to je zdajšnji specializirani oddelek -, in zadevo je dodelila meni.

Branka Zobec Hrastar, odvetnica, nekdanja višja državna tožilka
Osebne diskreditacije in obračunavanja z Branko Zobec Hrastar niso prepričale Barbare Brezigar, da kot takratna generalna državna tožilka izloči takratno višjo državno tožilko iz zadeve Patria in ženo kriminalista, ki je pred 25 leti aretiral Janšo. Foto: BoBo

Ko so začeli v primer vpletati gospoda Janšo, sem skladno s profesionalno etiko zaradi svojega znanstva z njim in zaradi najinega dobrega sodelovanja pri različnih projektih za Slovenijo skrbno pazila, da ne bi prišlo do vtisa, da se vtikam v reševanje primera in poskušam s kakršnim koli posegom vplivati na izid postopka. Svojega mnenja o zadevi zato tudi nisem nikoli povedala.

Barbara Brezigar, vrhovna državna tožilka svetnica

Razloge za izločitev državnih tožilcev in postopek odločanja o tem ureja Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Eden izmed razlogov za izločitev je tudi obstoj okoliščin, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (39. Člen ZKP), vendar izločitve tožilca iz tega razloga ni mogoče zahtevati (1. odstavek 44. člena ZKP). O izločitvi posameznega državnega tožilca odloča vodja tožilstva (44. člen ZKP).

Vrhovno državno tožilstvo

Kot je Zobec Hrastar dejala za MMC, je prvič za razrešitev zaprosila ustno že v septembru 2008, in sicer po prejemu stenograma izredne seje državnega zbora po objavi oddaje Resnica o Patrii. Iz stenograma izredne seje, ki je bila 8. septembra 2008, je izhajalo, da je Ivan Janša na tej seji dejal, da se ob priimku Hrastar zdrzne. "Zaradi tega sem takratni generalni državni tožilki predlagala, da zadevo Patria dodeli drugemu državnemu tožilcu, ker se bo zadeva zaključila tako, da bo Ivan Janša z mano obračunaval na osebni ravni zaradi dogodkov iz leta 1988, kar se je tudi zgodilo, čeprav takrat nisem mogla vedeti, kaj šele, da sem vedela, zoper koga in ali sploh bo vložen obtožni predlog. Generalna državna tožilka je takrat odgovorila, da tega ne bo storila, ker ne dvomi o mojem delu," je dejala Zobec Hrastar.
Razlog za izločitev: obračunavanje na osebni ravni
Iz istega razloga je Branka Zobec Hrastar 21. aprila 2009 pisno zahtevala, da se Patria dodeli drugemu tožilcu. Tudi po vložitvi obtožnega predloga je prav tako zaradi v javnosti večkrat izrečenih, kot je dejala, "očitkov, neresnic in laži" Ivana Janše svojo izločitev zahtevala tudi 3. novembra 2010. Ker odgovorov ni prejela, je 17. novembra 2010 znova pisno zahtevala, da Barbara Brezigar odloči o njeni izločitvi iz nadaljnje obravnave. Čez dva dni pa je prejela edini pisni odgovor takratne generalne državne tožilke Barbare Brezigar na vse svoje zahteve – zavrnilni.

Brezigar: Hrastarjeva ni izkazala, da funkcije ne more opravljati objektivno
"Predlog višje državne tožilke Branke Zobec Hrastar, ki vsebinsko pomeni zahtevo za njeno izločitev, bi lahko bil utemeljen le ob zatrjevanih izkazanih subjektivnih in objektivnih okoliščinah, da funkcije ne more opravljati objektivno, saj gre obdolžencu pravica do državnega tožilca, ki opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona. Višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar v zahtevi za svojo izločitev takšnih okoliščin ne navaja in hkrati zagotavlja, da dela zakonito, ob strogem upoštevanju državnotožilske prisege," piše v sklepu Barbare Brezigar 19. novembra 2010, v katerega je MMC imel vpogled.

Izločitve ni, tudi če je dvom o nepristranskosti
"Za državnega tožilca, ki je dolžan svoje delo opravljati zakonito in strokovno, zakon ne predvideva izločitve, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Iz tega razloga je iz odločanja mogoče izločiti le sodnika, za državnega tožilca pa je v zakonu o kazenskem postopku izrecno zapisano, da iz tega razloga ni mogoče zahtevati njegove izločitve," pa se je za MMC odzvala vrhovna državna tožilka svetnica Barbara Brezigar in dodala, da tudi zakon o državnem tožilstvu zaradi dvoma o nepristranskosti ne predvideva izločitve državnega tožilca - omogoča namreč le izločitev celotnega tožilstva.
Skrbno pazila, da se ne vtika
"Ko so začeli v primer vpletati gospoda Janšo, sem skladno s profesionalno etiko zaradi svojega znanstva z njim in zaradi najinega dobrega sodelovanja pri različnih projektih za Slovenijo skrbno pazila, da ne bi prišlo do vtisa, da se vtikam v reševanje primera in poskušam s kakršnim koli posegom vplivati na izid postopka. Svojega mnenja o zadevi zato tudi nisem nikoli povedala," je svoje ravnanje pojasnila Barbara Brezigar, ki sicer ima v spominu, da je prejela samo eno prošnjo Branke Zobec Hrastar po izločitvi. Spominja pa se, da je zadevo kot članica skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala začela obravnavati v inicialni fazi, ko je bila na predlog finskih oblasti ustanovljena skupna preiskovalna skupina. "Takrat v zadevo nihče ni vpletal gospoda Janše," je še dodala Brezigarjeva.
Zakaj je Brezigarjeva Branki Zobec Hrastar sploh dodelila Patrio?
"Ni me hotela izločiti, zakaj ne, je vprašanje zanjo, meni je dejala, da v moje delo zaupa. Če mi pa ne bi, mi verjetno ne bi dodelila tega spisa," pa je dejala Branka Zobec Hrastar.
Barbara Brezigar sicer ni odgovorila na vprašanje, zakaj je zadevo Patria dodelila prav Branki Zobec Hrastar, je pa zapisala naslednje: "Predstavljajte si - ob vseh pritiskih politikov, ki jih je od začetka te zadeve iz nam takrat neznanih razlogov doživljalo vodstvo vrhovnega državnega tožilstva ter v obdobju, ko sem se zaradi izvajanja svojih pristojnosti morala celo zagovarjati pri predsedniku vlade -, kakšen pogrom bi sledil, če bi iz zadeve izločila državno tožilko, ki jo je obravnavala od vsega začetka!"
Janšo prvič videla pred tremi tedni
"Zame so bili vedno pomembni dokazi, nikoli ljudje. Nisem bila v navzkrižju interesov z Janezom Janšo, z njim nikoli nisem imela nič, pred tremi tedni sem ga prvič po naključju videla pri Maximarketu," je še dejala Zobec Hrastar in zavrnila njegove izjave o tem, da je sodnica ob izreku sodbe "samo prebrala tisto, kar je napisal mož žene, ki ga je obtožil 25 let nazaj".
"Te navedbe so namenjene resnim diskreditacijam in manipulacijam. Moj mož nikoli ni bil tožilec, bil je kriminalist, ki je aretiral Janeza Janšo pred 25 leti. Naredil je tisto, kar je moral narediti, ker je pač bil v državni službi," poudarja Zobec Hrastar. Meni še, da tisto, kar se je v prejšnji ponedeljek in sredo dogajalo pred sodiščem v Ljubljani, predstavlja grožnjo sodnikom in ustrahovanje tožilcev, čeprav so shodi sestavni del demokracije.
JBTZ in Patria
"Tako kot jaz nisem imela nič pri zadevi JBTZ in je nisem prav dobro razumela, ko se je dogajala, temveč le pozneje, tudi moj mož pri zadevi Patria ni imel popolnoma nič," sklene odvetnica Branka Zobec Hrastar.

Ne vem, kako je Patrio Barbara Brezigar dodelila prav meni. To morate vprašati nekdanjo generalno državno tožilko. To zadevo je ona dodelila, drugače generalni državni tožilec na splošno ne dodeljuje zadev. Patria se je začela, ko je prišel predlog finskega državnega tožilca za ustanovitev skupne preiskovalne skupine. Generalna državna tožilka je zadevo dodelila v obravnavo skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, katere članica sem bila – to je zdajšnji specializirani oddelek -, in zadevo je dodelila meni.

Branka Zobec Hrastar, odvetnica, nekdanja višja državna tožilka

Ko so začeli v primer vpletati gospoda Janšo, sem skladno s profesionalno etiko zaradi svojega znanstva z njim in zaradi najinega dobrega sodelovanja pri različnih projektih za Slovenijo skrbno pazila, da ne bi prišlo do vtisa, da se vtikam v reševanje primera in poskušam s kakršnim koli posegom vplivati na izid postopka. Svojega mnenja o zadevi zato tudi nisem nikoli povedala.

Barbara Brezigar, vrhovna državna tožilka svetnica

Razloge za izločitev državnih tožilcev in postopek odločanja o tem ureja Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Eden izmed razlogov za izločitev je tudi obstoj okoliščin, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (39. Člen ZKP), vendar izločitve tožilca iz tega razloga ni mogoče zahtevati (1. odstavek 44. člena ZKP). O izločitvi posameznega državnega tožilca odloča vodja tožilstva (44. člen ZKP).

Vrhovno državno tožilstvo