Skladno z razodetji in verovanjem Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonenja v sveti ponvi nastaja sveta hrana, temelj življenja. Foto: Dani Bedrač/Facebook
Skladno z razodetji in verovanjem Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonenja v sveti ponvi nastaja sveta hrana, temelj življenja. Foto: Dani Bedrač/Facebook

1. marca 2013 smo dobili razodetje, da bi bilo mogoče v teh težkih časih fino, če bi mi malo pomagali našim sodržavljanom, soborcem tudi na verskem področju. Dobili smo razodetje, da bi ustanovili Cerkev blaženega zvonjenja.

Rok Gros, nadsvečenik, varuh piskra in ponve v Čezvesoljski zombi cerkvi
Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonjenja
Skladno z verovanjem pripadnikov Čezvesoljske zombi cerkve pekel ne obstaja, temveč vsak vernik pride v nebesa po svoji podobi. Foto: Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonjenja

Vsi so vabljeni, da preberejo našo sveto knjigo, da sami vidijo, kaj je bistvo naše vere. Mi nobenega ne posiljujemo in od nikogar ničesar ne zahtevamo.

Gros
Evangelijska krščanska cerkev
Evangelijska krščanska cerkev v Ljubljani. Foto: Evangelijska krščanska cerkev

Mi se ne norčujemo in v nobenem primeru ne žalimo drugih cerkva. Mi spoštujemo vse cerkve. Vsi verniki so vabljeni in dobrodošli pri nas. Za nas je žalitev, da nam rečejo, da nismo vera. Ali pa, da nismo cerkev. Mi verjamemo v čezvesolje. Kdo lahko reče, da to ni vera? Mi verjamemo, da nekaj je, temu rečemo čezvesolje. Država nam je priznala, da smo vera. 1.800 vernikov se strinja z nami. Ustava in zakoni zagotavljajo, da nobeden ne omejuje tvoje vere, ne glede na to, kakšna je.

Gros
Pastafarijanstvo
Predstavnica pastafarijanstva v Italiji. Tudi tja se je vera razširila iz ZDA. Na glavi ima sveto cedilo za testenine, pred seboj pa podobo Leteče špagetne pošasti. Foto: G. Dallorto

Temeljno sporočilo je, da mi ne diskriminiramo. Pri nas so vabljeni vsi, ne glede na to, katere vere so. Smo ena redkih ver, ki predpisuje, da bi moral biti član samo ene cerkve. Ne diskriminiramo in ga sprejmemo.

Gros

Pred slovenskim parlamentom se je zbrala precej pisana množica. Druga stran hrupne ceste pred DZ je kar redno prizorišče protestov, tokrat pa je bilo nekaj drugače. V redko posejani gručici shodnikov so se med drugim našli rahlo zgubana starka, postaven moški srednjih let in mozoljast najstnik. Pisana zbirka. Namesto običajnih mrkih obrazov so njihove ustnice skrivale rahlo ukrivljenost navzgor, vse od prikritih in zadrževanih nasmeškov do široko razkritih belih zob. Razlog za zavirano prešernost je bil tudi v kameri, ki jih je posnela opremljene z najrazličnejšimi ponvami, lonci, kraguljčki in kravjimi zvonci, s katerimi so zganjali hrup. Sami pravijo, milozvočno zvonjenje.

Pristopila sta policist in policistka, da bi jih popisala. Naletela sta na moža srednjih let, ki se ni smehljal. Resnobno jima je povedal, da izvajajo verski obred svete maše pred Hramom korupcije, hišo izvirnega greha. Motenje verskih obredov pa je kaznivo. Policista sta naletela na Roka Grosa, nadsvečenika, varuha piskra in ponve, ustanovitelja Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja.

To je tretja v uradni državni register vnesena verska skupnost, odkar je vlada Alenke Bratušek lansko jesen sprejela novelo zakona o verskih skupnostih. Ni šlo za radikalne novosti, kvečjemu za delno izpolnitev odločbe Ustavnega sodišča. To je v ustavni presoji zakonodajalcu med drugim naložilo, da mora zmanjšati številčni prag za vpis. Protiustavna meja je bila določena pri sto registriranih in polnoletnih članih verske skupnosti. SD je nato zahteval znižanje na tri člane, saj se tam začne slovenska jezikovna množina, opozicija je primernost videla pri 20. Vlada je mejo določila pri desetih.

Verstva in svetovnonazorske skupnosti
Register obstaja že od leta 1976 in je do zdaj vase sprejel 47 verskih skupnosti. Ker sta bili v desetletjih dve izbrisani, je Upasana-Sanjava dejansko 43. sprejeta. Njena nenavadnost je v tem, da ne gre za versko skupnost, temveč za svetovnonazorsko skupnost. To potrjuje tudi njeno ime "svetovnonazorska kozmološka skupnost" ter odsotnost verskega nauka. Gre za uvrstitev v duhu namena prejšnjih dveh levih vlad, da register verskih skupnosti razrahljajo in vanje vključijo tudi nazorske skupnosti. To pa so lahko ne nazadnje tudi politične stranke, lovska društva in humanitarne organizacije, protestirajo v zavodu 24kul.si. Tretja registrirana skupnost je manj znana Evangelijska krščanska cerkev s sedežem v Ljubljani. Temelji na izročilu reformacije, protestantizma, še posebej gibanj, ki so izšla iz Anglikanske cerkve, in je baptistične narave.

Zombi cerkev hitro raste
Obe sta v Sloveniji člansko zelo omejeni skupnosti. To pa zagotovo ne velja za Čezvesoljsko zombi cerkev, ki je od nastanka požela ogromno pozornosti in bila najhitreje rastoča verska skupnost. Cerkev se organizira prek Facebooka, na kar so njeni ustanovitelji na čelu z Grosom še posebej ponosni. "Cerkve so navadno nedemokratične ustanove. Naša ni taka, naši verniki lahko vsem razlagajo svoja razodetja," je za MMC povedal Gros. So bržkone ena prvih digitalnih religij v Sloveniji, saj versko interakcijo in obredje izvajajo kar po spletu. S članstvom v njihovi skupini na Facebooku enačijo tudi pripadnost Čezvesoljski cerkvi. Z več kot 1.800 člani so tako šesta največja verska skupnost v državi.

Kmalu bodo začeli izdajati tudi potrdila. Eno je že romalo celo v tujino. "Eno potrdilo smo izdali na Hrvaško, ker smo tam že ustanovili podružnico. Naš svečenik je potreboval potrdilo, ker je država Hrvaška en napad na njega naredila," je razkril nadsvečenik Rok.

Strukturne podobnosti z drugimi verstvi
V veliko pogledih Čezvesoljska zombi cerkev spominja na že uveljavljene religije. Nadsvečenik svoje občestvo nagovarja z "bratje in sestre", kot je to počel krščanski Jezus Kristus. Imajo versko hierarhijo, dogme, svete pesmi in druga verska besedila. In če jih kdo slučajno pobeza, da mogoče ne gre za pravo religijo, hitijo razlagati nasprotno.

Korenine v protestih
Gros je pojasnil, kako je sploh prišlo do nenavadne skupnosti, ki v bogov kotek postavlja ponve. Kot nakazuje že ime, je njen ustanovitelj pogosto sodeloval v t. i. vseslovenskih ljudskih vstajah. 1. marca lani je dobil razodetje, da bi bilo v teh težkih časih "fino pomagati sodržavljanom tudi na verskem področju". Dobil je razodetje za ustanovitev Cerkve blaženega zvona. Z idejo je odhitel na Facebook in dobil prve sledilce. Ti so zaradi dejstva, da je Twitterjev profil takrat vladajoče stranke SDS govoril o zombijih, sklenili ime cerkve ozaljšati še s tem izrazom. In ker "konkurenca že ima vesoljsko cerkev", so se demokratično odločili, da bo njihova cerkev čezvesoljska. Tako je prišlo do cerkve in imena.

Nova verska skupnost se je vrgla v delo in s pomočjo razodetij, razlaga Gros, hitro prišla do svetih besedil. V mesecu in pol, v skrbno dokumentiranem s točnim časom - urami in sekundami - po prvem razodetju, so napisali sveto knjigo. Sledili sostatut, oznanila, določili so tudi svete praznike. Vse, kar razodetja povedo in kar tudi urad za verske skupnosti zahteva pri registraciji.

Zvonovi, ponve in piskri
Še posebej so jim sveti zvonovi. Kar koli, kar bi zvonove omejevalo pri njihovem milozvočnem opravilu, bi utegnilo biti zelo nesveto, je pojasnil Gros. In ker ne diskriminirajo, predlogu vernika o milem zvoku svete ponve niso nasprotovali. Ponve so za njih še posebej svete tudi zato, ker se v njih kuha sveta hrana. Eden izmed vernikov je na Facebooku poročal celo o domnevnem čudežu. Ponev je pustil v peči. Ko se je vrnil, je v njej po lastnem pričevanju sovernikom našel denar.

Sveti špageti
Zombi cerkev ni edina, ki kuhinjske pripomočke ter z njimi povezano hrano postavlja v svetost. Pri tem precej spominja na pastafarijanstvo oz. Cerkev leteče špagetne pošasti, ki je vzniknila v ZDA. 25-letni Američan je protestiral proti poučevanju kreacionizma v šolah. Odgovornim za izobraževanje je poslal pismo, v katerem je opisal alternativne možne stvarnike vsega, in po njegovem mnenju bi to vlogo čisto zlahka opravila tudi neka leteča špagetna pošast. Od države ni odgovora ni prejel, se je pa zato zadeva kot požar razširila po medmrežju in postala prvi primer parodijske religije. Tudi pastafarijanstvo je kmalu dobilo svoje svete knjige, obredje in hierarhijo, še posebej pa množice privržencev po vsem svetu. Sami sicer oznako parodije dandanes zavračajo in pravijo, da gre za pristno verovanje. Vztrajajo tudi, da lahko v ZDA prisege, ki jih ljudje opravljajo pred nastopom uradnih funkcij, opravijo s svojim svetim pokrivalom na glavi - cedilom za testenine. Ne glede na to jih tako veroslovci kot mediji navadno ne obravnavajo kot pristno verstvo.

Trditve, da niso vera, žaljive
Gros podobnosti s pastafarijanstvom ne zanika. Na vprašanje MMC-ja je poudaril le, da nikogar ne diskriminirajo in da so pri njih dobrodošli člani vseh drugih cerkev - tudi Cerkve leteče špagetne pošasti. Še ostreje je zavrnil namige, da gre za parodijo. "Kje pa! Mi se ne norčujemo. V nobenem primeru ne žalimo drugih cerkva. Mi spoštujemo vse cerkve," je izjavil. "Za nas je žalitev, da nam rečejo, da nismo vera ali pa da nismo cerkev. Mi verjamemo v Čezvesolje. Kdo lahko reče, da to ni vera? Mi verjamemo, da nekaj je, čemur rečemo čezvesolje. Ogromno vernikov se s tem strinja," je nadaljeval. In ni pozabil dodati, da je verski status priznala tudi država.

Ta je v novo koalicijsko pogodbo, veljavno od letos, zapisala tudi zavezo k novi spremembi zakona o verski svobodi. K temu jih še vedno zavezuje odločba Ustavnega sodišča iz leta 2010, saj lanska novela vseh protiustavnosti ni odpravila. K spremembi kličejo še tisti členi, ki se nanašajo na sklenitev delovnega razmerja z duhovniki v zaporih in bolnišnicah.

A koalicija in vlada (kolikor je je od nje še ostalo) se je zavezala k celoviti prenovi zakona, tako da utegnejo spremembe biti precej korenitejše. Največje verske skupnosti v Sloveniji so večkrat poudarile, da obstoječa ureditev - razen jasno izraženih protiustavnosti - ni slaba, in že dlje časa vlado pozivajo k ohranitvi stanja. Ker pa je na oblasti vlada s podobnimi svetovnimi nazori kot vlada Boruta Pahorja, ki je zadnja predlagala celovito spremembo, lahko sklepamo, v katero smer naj bi šel zakon.

Financiranje po dohodninskih odstopih
Takrat je Urad za verske skupnosti pod vodstvom Aleša Guliča predlagal spremembo modela državnega financiranja verskih skupnosti. Kot razlog je navedel nepopisovanje verske pripadnosti pri državnih popisih prebivalstva. Kot alternativo je predlagal podatke iz dohodninskih napovedi. Natančneje, prešteli bi, koliko dohodninskih odstopov gre na vsako versko skupnost, in po tem ključu tudi razdelili denar, ki bi ga DZ vsako leto posebej potrjeval. Takrat pa je "padel" ravno DZ oziroma vladajoča koalicija. Guličev zakon so prehitele predčasne volitve in ironija je, da utegne isti dejavnik preprečiti tudi zdaj načrtovano noveliranje.

Vabljive ugodnosti
Tako morda ne bo znano, ali bo kulturno ministrstvo pod vodstvom Uroša Grilca poseglo v državno plačevanje dela socialnih prispevkov za uslužbence verstev z več kot 1.000 člani. Prav tako morda ne bomo izvedeli, ali Grilc načrtuje tudi dejansko uzakonitev uvajanja svetovnonazorskih skupnosti v register verskih skupnosti oz. dodatno rahljanje pogojev. Ker status ne le pri nas, tudi po svetu prinaša nekatere davčne ugodnosti, utegne porasti tudi število zlorab oz. ustanavljanja verstev z namenom izkoriščanja privilegijev.

Gros: Želimo si drugačne cerkve
Gros zagotavlja, da si sami želijo drugačne cerkve. Take, ki ne diskriminira, ki je odprta za vse in je demokratična. Predvsem pa v Čezvesoljski zombi cerkvi blaženega zvonjenja nimajo nič proti drugim cerkvam. "Upam pa, da nima nihče nič proti nam," je še dejal nadsvečenik, ki namerava izvorno protestno aktivnost pred hramom korupcije nadaljevati.

RKC: Avtonomost urada velja
In res. Na Slovenski škofovski konferenci, predstavništvu največje vere v Sloveniji, nad vpisom Zombi cerkve niso protestirali. Še več, poudarili so avtonomnost Urada za verske skupnosti, v katerega delo se ne želijo vmešati. Le mnenja so, da vanj, kot pravi že ime urada in registra, sodijo izključno verske skupnosti.












1. marca 2013 smo dobili razodetje, da bi bilo mogoče v teh težkih časih fino, če bi mi malo pomagali našim sodržavljanom, soborcem tudi na verskem področju. Dobili smo razodetje, da bi ustanovili Cerkev blaženega zvonjenja.

Rok Gros, nadsvečenik, varuh piskra in ponve v Čezvesoljski zombi cerkvi

Vsi so vabljeni, da preberejo našo sveto knjigo, da sami vidijo, kaj je bistvo naše vere. Mi nobenega ne posiljujemo in od nikogar ničesar ne zahtevamo.

Gros

Mi se ne norčujemo in v nobenem primeru ne žalimo drugih cerkva. Mi spoštujemo vse cerkve. Vsi verniki so vabljeni in dobrodošli pri nas. Za nas je žalitev, da nam rečejo, da nismo vera. Ali pa, da nismo cerkev. Mi verjamemo v čezvesolje. Kdo lahko reče, da to ni vera? Mi verjamemo, da nekaj je, temu rečemo čezvesolje. Država nam je priznala, da smo vera. 1.800 vernikov se strinja z nami. Ustava in zakoni zagotavljajo, da nobeden ne omejuje tvoje vere, ne glede na to, kakšna je.

Gros

Temeljno sporočilo je, da mi ne diskriminiramo. Pri nas so vabljeni vsi, ne glede na to, katere vere so. Smo ena redkih ver, ki predpisuje, da bi moral biti član samo ene cerkve. Ne diskriminiramo in ga sprejmemo.

Gros