Raziskavo je med 800 zaposlenimi izvedel Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. Kot je pojasnila Tanja Urdih Zalar z omenjenega inštituta, so rezultati raziskave pokazali, da je stanje, ko gre za mobing, v Sloveniji podobno kot v drugih evropskih državah. Razlike se pojavljajo le v dejstvu, da je v Sloveniji med žrtvami mobinga več žensk (kar dve tretjini).

Tolerantnost do pritiskov na delu od države do države različna
In kaj sploh spada med mobing? Zalarjeva je za Odmeve naštela več vrst trpinčenj: pretirano delovno obremenitev, širjenje govoric, žaljenje osebnosti, zasmehovanje v zvezi z delom, zadrževanje informacij v zvezi z delom ... in druge dejavnike, ki med drugim vplivajo tudi na kakovost dela žrtve.

Doktorica Danijela Brečko pa je pri tem za TV Slovenija pojasnila, da obstajajo težave pri definiciji mobinga. Vezane so na problem tolerantnosti do pritiskov na delu - toleranca se namreč po njenih besedah razlikuje od države države. V Grčiji je tako samo po sebi umevno, da v službi nekdo kriči na zaposlenega. Ob tem je Brečkova opozorila, da nepoznavalci v Sloveniji kot trpinčenje v službi dojemajo že dejstvo, da nekdo povzdigne glas.

Mobing traja dlje časa
Mobing po definiciji traja dlje časa. Po besedah Brečkove se mora neko negativno dejanje ponavljati večkrat na teden in se dogajati vsaj šest mesecev, da ga lahko opredelimo kot mobing.

Obstaja sicer več vrst mobinga. O vertikalnem mobingu govorimo, ko se, denimo, ena od skupin zaposlenih spravi na nadrejenega, o horizontalnem, ki je pogostejši, pa, ko se neka skupina zaposlenih s trpinčenjem spravi na drugo skupino.

Če ste žrtev mobinga, se najprej obrnite na nadrejenega
V primeru, da ste žrtev pritiskov na delu, Zalarjeva predlaga, da ta problem rešite v svojem delovnem okolju. Po njenih besedah se velja najprej obrniti na nadrejenega tistemu, ki izvaja mobing. Delodajalec je namreč po zakonu dolžan zaposlene zaščititi pred vsemi negativnimi vplivi na zdravje - med drugimi mora zaščititi tudi njihovo dostojanstvo.

Brečkova pa opominja, da bodo morali delodajalci v prihodnosti predvideti preventivne ukrepe, na primer pooblaščenca za mobing, ki ne sme biti lastnik, direktor ali vodja podjetja.

In druge mogoče rešitve?
Če ne gre drugače, lahko svoje težave na delovnem mestu zaupate tudi sindikalnim zaupnikom, pooblaščenim strokovnim delavcem za varnost in zdravje pri delu ali specialistom medicine dela, prometa in športa, ki so tako ali drugače prisotni v vsakem podjetju, je sklenila Zalarjeva.

M. N.