Katerim posameznikom bodo pripadla mesta na poslanskih stolčkih? Zdajšnji sistem strankam omogoča sorazmerno velik nadzor nad končno razvrstitvijo. Foto: BoBo
Katerim posameznikom bodo pripadla mesta na poslanskih stolčkih? Zdajšnji sistem strankam omogoča sorazmerno velik nadzor nad končno razvrstitvijo. Foto: BoBo

Čas za zbiranje 5.000 potrebnih podpisov za začetek zakonodajnega postopka bo tako po razpisu predsednika DZ-ja Gregorja Viranta od 23. januarja do 23. marca. Če jim bo uspelo, bodo poslanci novelo obravnavali po enakem postopku kot vse druge zakone, ki jih predložijo drugi nosilci zakonodajnih pobud (vlada, poslanci, državni svet).
Obrazci so že na voljo v društvih upokojencev, mora pa jih potrditi ena od 58 upravnih enot oziroma eden od 138 krajevnih uradov. Potrjene obrazce bodo zbirala krajevna društva upokojencev.
Temeljni namen predloga novele zakona o volitvah je zagotoviti vsakemu volivcu dva glasova, so v sporočilu za javnost pojasnili v ZDUS-u. S prvim glasom bi volivec volil poslanca iz svojega volilnega okraja, z drugim glasom pa bi izbral politično stranko, ki naj sestavi vlado.
V DZ bi bilo po predlogu zakona neposredno izvoljenih 44 poslancev, iz vsakega volilnega okraja po eden. Še 44 mandatov naj bi bilo podeljenih kandidatom z list političnih strank, toda tudi tu bodo morale stranke upoštevati število glasov, ki jih bo dobil posamezen kandidat, oziroma preferenčni glas.

Predlog zakona omogoča tudi, da se v volilni sistem vgradi institut odpoklica poslanca in povečuje t. i. žensko kvoto z zdajšnjih 35 na 40 odstotkov. Dva poslanska mandata pa bi ostala manjšinam, poroča STA.
ZDUS proti "strankarski disciplini"
V ZDUS-u izpostavljajo tri težave z zdajšnjim sistemom. Menijo, da je zahteva ustave, po kateri imajo "volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom", neuresničena. Stranke namreč ustrezno razmeščajo kandidate po različnih volilnih okrajih in tako določene favorizirajo, hkrati pa po volitvah v že sklicanem parlamentu uveljavljajo "zaostreno strankarsko disciplino", trdi ZDUS.
Še vedno je problematična uravnoteženost DZ-ja po spolu, ki je ni ustrezno razrešila niti že uveljavljena zahteva po povečanem številu kandidatk na kandidatnih listah, so zapisali v društvu upokojencev.

Tretja težava po njihovem mnenju leži v nezagotovljenem zastopstvu vseh volilnih okrajev, saj so denimo na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2011 nekatere regije ostale brez poslanca (npr. Radovljica, Bled, Bohinj, Sežana).

"Verjetno je naraščanje nezaupanja javnosti v DZ tudi posledica obstoječega volilnega sistema," so še zapisali.