Če boste na knjižnem sejmu ali pred sprejemniki, lahko v živo prisluhnete koncertom klasične glasbe, poeziji, zlitju obojega ter kulturnim in umetniškim pogovornim oddajam.

Torek, 25. novembra
18.00 – 19.00: Odprtje 30. slovenskega knjižnega sejma, prenos iz Linhartove dvorane, kjer bodo nastopili Big band RTV Slovenija in Darja Švajger. Režiser prireditve je Matej Filipčič.

19.30: Neposredni prenos abonmajskega koncerta Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija (Brahms in Čajkovski)

Sreda, 26. novembra
9.50 – 10.05: Preludij z violinistko Nadeždo Tokarevo
Violinistka Nadežda Tokareva bo v Arsovem studiu v Cankarjevem domu v živo zaigrala zadnje tri preludije iz opusa velikega violinskega virtuoza in skladatelja Niccolòja Paganinija.

10.05 – 11.00: Skladatelj tedna – Robert Schumann
Robert Schumann je bil eden tistih skladateljev, ki ga je že od šolskih klopi spremljala literatura. Kot sin založnika je bil s knjigami in literaturo obdan že zelo zgodaj. Med odraščanjem je navdušeno bral Schillerja, Goetheja, Herderja in Jeana Paula, med katerimi je prav zadnji najmočneje vplival nanj. Ne nazadnje se je pod vplivom »jeanpaulizma« v pesništvu preizkusil tudi sam. Ljubezen do literature je Schumann globoko ponotranjil in postala je neločljiv del njegovega umetniškega sveta. Avtorica oddaje je Katarina Bogunović Hočevar.

12.05 – 13.00: Filmska glasba – Koncert Otroškega pevskega zbora RTV in tria Ftičar ob podelitvi nagrad bralne značke in Kekčevi razstavi
Otroški pevski zbor pod vodstvom Anke Jazbec in ob spremljavi jazzovskega ansambla Gregor Ftičar trio bo s svojim koncertom sklenil literarni natečaj Bralne značke Slovenije na temo Kekca. Rdeča nit nastopa najmlajših pevskih ambasadorjev naše radiotelevizije bo glasba iz Kekčevih filmov. Poleg Kekčevih in Mojčinih pesmi, ki so se močno zasidrale v pevsko zgodovino in tradicijo Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija, bo zazvenelo še nekaj drugih uspešnic iz slovenskih mladinskih filmov. Vse bomo slišali v novih glasbenih priredbah, napisanih prav za to priložnost.

14.05 – 15.00: Arsov forum – Nekoč svobodni umetniki, včeraj samostojni kulturni delavci, danes samozaposleni v kulturi …
Arsov forum bo opozoril na položaj umetnikov, ki ustvarjajo vsak dan svojega življenja in ne le po končani službi v poznih večernih urah ali ob koncu tedna. Samozaposleni v kulturi lahko o plačanem in bolniškem dopustu ter regresu le sanjajo. Več o eksistenci, izzivih in lepih straneh samozaposlene(ga) v kulturi bodo povedali povabljeni gostje pisateljica Gabriela Babnik, pisatelj Vladimir P. Štefanec in pisatelj in pesnik Vlado Žabot. Marko Golja je v oddajo povabil tudi pisatelja in pesnika Franja Frančiča, vendar je ustvarjalec s tridesetletnim statusom samozaposlenega v kulturi utemeljeno in vljudno zavrnil sodelovanje v oddaji, med drugim pa je zapisal, da »je položaj vse slabši in slabši ter da so honorarji ponižujoče mizerni.«

16.10 – 16.30: Svet kulture

18.00 – 19.00: Čas, prostor in glasba – Ustvarjanje, tisočletni izziv: z besedno poetiko do novih spoznanj
Glasba ima univerzalno govorico. Govori vsem in o vseh stvareh, ki se nas dotikajo. Glasba je kot diplomatski potni list: vsako mejo zmore prečkati, vsakdo ji lahko oporeka. So besede primerljive z glasbo? So, kadar govorimo o lepoti, kadar imajo poetičen navdih, kadar najdejo nova spoznanja. Številni skladatelji so glasbo pisali in o glasbi govorili, o njej pisali sestavke in knjige ter čistili resnico zvočnih prostranstev. O glasbi razmišljajo vsi, ki v njej najdejo smisel svojega bivanja. Šli bomo od besede do besede, od hribovitih zvočnih padcev do čistin, ki dajejo glasbi njen prvinski gon. Pri tem bomo poslušali razmišljujoče besede in glasbo Igorja Stravinskega in Petra Ebna, modrost Igorja Ozima in Sama Hubada, pronicljivost Igorja Grdine in esejistično razmišljanje avtorja oddaje. Oddajo pripravlja prof. Pavel Mihelčič.

19.00 – 20.00: Arsov večer literature in glasbe – skladatelj, multiinstrumentalist Milko Lazar in pesnik, prevajalec, esejist Uroš Zupan
Večer literature in glasbe na slovenskem knjižnem sejmu bo združil uveljavljena slovenska ustvarjalca, tudi generacijska kolega: pesnika, prevajalca in esejista Uroša Zupana ter skladatelja in multiinstrumentalista Milka Lazarja. Tak izbor seveda ni naključen; Uroš Zupan rad poudarja, da je zagret poslušalec Lazarjeve glasbe, medtem ko je Lazar o Zupanovih besedilih med drugim dejal: »Ko prebiram njegove besede, pesmi ali eseje, se mi zazdi, da bi sam pisal enako, če bi bil pisec. Čeprav po večini piše o naši – postsocialistični – generaciji in znanih stvareh, se mi večkrat zazdi, da prebiram prevod katerega od uspešnih in znanih tujih piscev.« Na tokratnem večeru bo Zupan govoril predvsem o svoji esejistiki in v tem zarisu predstavil svojo novo knjigo Sto romanov in nekaj komadov, Milko Lazar pa ga bo pri tem spremljal na klavikordu. Pogovor z njima bo vodila Tina Kozin.

Četrtek, 27. novembra
10.05 – 11.00: Skladatelj tedna – Robert Schumann

13.05 – 13.30: Razgledi in razmisleki

14.05 – 15.00: Glasovi svetov – Založništvo v zamejstvu danes in položaj slovenske knjige
Kakšne so razmere v založništvu pri nas in v zamejstvu in kakšen pomen ima slovenska knjiga ne samo za zamejce, temveč tudi za slovenski kulturni prostor? Na okrogli mizi oddaje Glasovi svetov, ki jo Radio Slovenija enkrat na mesec pripravlja skupaj s sodelavci slovenskega programa ORF v Celovcu in tržaškega Radia TRST A, bodo med drugim pretresli, kako veliko in pomembno je založništvo v zamejstvu, in predstavili težave, s katerimi se ta srečuje, hkrati pa govorili o največjih težavah slovenske knjige danes. Oddajo pripravlja Gregor Podlogar.

16.10 – 16.30: Svet kulture

17.00 – 17.30: Izšlo je – Branko Soban: Kazen brez zločina
Novinar časnika Delo Branko Soban je lani objavil svojo prvo knjigo intervjujev z naslovom Zločin brez kazni, pred nedavnim pa pri isti založbi, založbi Sanje, še drugo knjigo intervjujev Kazen brez zločina. Vendar naslov ni radoživo igranje z vrstnim redom besed, temveč lepo napoveduje temo knjige: svet, v katerem za močne in šibke ne veljajo enaka pravila. Sobanovi sogovorniki so junaki našega časa, ljudje, ki nasprotujejo slabemu, teptanju človekovih pravic, socialnim krivicam in neupoštevanju pravnega reda. Ob branju Sobanovih intervjujev se bralec zave, da je najboljši vseh svetov neskončno daleč od popolnosti, hkrati pa spozna ljudi, ki jim ni vseeno in ki s svojim delovanjem, etično držo in vztrajnostjo ne podpirajo prejšnjih in sodobnih napak oblastnikov, kapitala, velesil. Pogovor z Brankom Sobanom vodi Marko Golja.

19.00 – 20.00: Arsov večer literature in glasbe – najboljši literarni prvenec in priznanje za mladega prevajalca, sodeluje harmonikar Marko Hatlak
Na knjižnem sejmu tradicionalno podeljujejo nagrado za najboljši literarni prvenec in priznanje za mladega prevajalca. Letos bomo podelitev spremljali v neposrednem prenosu v okviru Literarnega večera na programu Ars. Potekala bo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, podelitvi pa bosta sledila pogovor z nagrajencema in branje odlomkov iz nagrajenih del. Dogodek bo glasbeno pospremil Marko Hatlak, pogovor z nagrajencema pa bo vodil Matej Juh.

Petek, 28. novembra
10.05 – 11.00: Skladatelj tedna – Robert Schumann

11.25 – 12.00: Izpod peresa slovenskih skladateljev – Larisa Vrhunc
Skladateljica Larisa Vrhunc bo predstavila svojo simfonično skladbo »med prsti zven podobe II«. Navdih zanjo je našla v pesmi Andreja Medveda, objavljene v zbirki Videnja. Po besedah Larise Vrhunc jo je pri ustvarjanju bolj kot »vsebina« pesmi vodil premislek o tem, zakaj jo tako privlači zbirka Videnja. Odgovor je našla v vzporednicah med glasbo in govorjenim jezikom: avtor poezije se zaveda zvena besed in zavestno gradi s sredstvi, ki imajo ob vsebinski še svojo »glasbeno« logiko.

14.05 – 14.35: Gremo v kino

16.10 – 16.30: Svet kulture

17.30 – 18.00: Likovni odmevi – 11. slovenski bienale ilustracije
V Galeriji Cankarjevega doma bodo dober teden pred odprtjem 30. slovenskega knjižnega sejma v sodelovanju z Ilustratorsko sekcijo ZDSLU odprli 11. slovenski bienale ilustracije. Sodobna slovenska ilustracija temelji na bogati tradiciji in bienale združuje različne generacije umetnikov ilustratorjev. Selekcioniran pregled produkcije zadnjih dveh let pripravlja posebna žirija, ki izbira tudi prejemnike nagrade, plaket in priznanj Hinka Smrekarja. O slovenski ilustraciji zadnjih dveh let, kriterijih izbora in nagrajencih se bo z gosti v oddaji Likovni odmevi pogovarjala Maja Žel - Nolda.

18.00 – 19.00: Arsov večer literature in glasbe – kulinarika v literaturi in glasbi
Večer bo posvečen kulinariki v literaturi in glasbi, v studiu Cankarjevega doma se bo Tadeja Krečič pogovarjala z Alenko Bole Vrabec, dramsko igralko, režiserko, prevajalko in avtorico potopisne kuharice Kaj je v loncih, od Danske do Toskane. K pogovoru bo povabljen tudi avtor glasbe Domen Marinčič, vse skupaj pa bodo začinili odlomki iz literarnih besedil.

19.30: Neposredni prenos koncerta Oranžnega abonmaja Orkestra slovenske filharmonije

Sobota, 29. novembra
11.05 – 11.25: Naši umetniki pred mikrofonom – Kristina Hočevar
Od leta 2004, ko je z zbirko V pliš stopila na naše pesniško prizorišče, se je Kristina Hočevar uveljavila kot močna, prodorna avtorica s prepoznavno poetiko in dinamično pesniško govorico. Prvencu so sledile štiri knjige poezije: Fizični rob (2007), Repki (2008), Nihaji (2009) in Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda (2012), za katero je prejela Jenkovo nagrado. Čeprav vsako delo Kristine Hočevar odstira kak nov odtenek njene poetike, jih druži nekaj skupnih slogovnih potez, ki jih avtorica z leti razvija, stopnjuje ali nadgrajuje. Na formalni ravni je to razvezana verzna oblika, ki z razgibano verzno postavitvijo pozneje pogosto temelji tudi na vizualnem učinku. Na tematski ravni vsekakor ne moremo mimo intimizma, ki je nenehno navzoče ozadje, iz katerega se izpisuje tudi poezija tistih zbirk, ki izraziteje načenjajo družbena vprašanja. Motivno pa je stalnica teh pesmi telo, sprva razumljeno predvsem erotično in nato problematizirano tudi širše ter bolj celostno. Kristina Hočevar je za svoje ustvarjanje leta 2009 prejela nagrado zlata ptica. Z njo se bo pogovarjala Tina Kozin.

12.05 – 12.30: Slovenska zemlja v pesmi in besedi: Robovi izročila
V sklopu oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki poslušalce Prvega programa že štiri desetletja seznanja z ljudsko glasbo, letos poteka cikel z naslovom Robovi izročila. Med prebivalci skrajnih robov Slovenije smo namreč želeli obuditi vrednost glasbenega izročila. Tako se je cikel uresničil s štirimi javnimi radijskimi oddajami: na Goričkem, v Istri, v Breginjskem kotu in v Beli krajini. Domačini so živo predstavili svojo glasbeno in kulturno zgodovino in odstrle so se zelo zanimive zgodbe. Nekatera ustno izročena glasba pa nas je (s pomočjo strokovne literature) popeljala daleč nazaj v zgodovino srednjega veka. Z ljudskimi pevci ter izvajalci stare glasbe, kot so Nina Volk, Tomaž Rauch, Marino Kranjac in ansambla Capella Carniola in Musica Cubicularis, smo nato iskali glasbeno celoto, ki kaže bogastvo našega prostora, zgodovinsko razpetega med Balkanom, Južno, Srednjo in Vzhodno Evropo. Iskanja, tu in tam tudi domišljijska potovanja, so zdaj ujeta na zgoščenki, ki je že četrta iz zbirke zvočnih izdaj imenovane oddaje. Njeno zvočnost bomo skupaj z nekaterimi izvajalci živo predstavili v Arsovem studiu na 30. slovenskem knjižnem sejmu in hkrati povabili na večerni koncert na Ljubljanskem gradu, ko si bosta ljudska in umetna glasba podali roke ter podrli robove izročila. Oddajo pripravlja Simona Moličnik.

13.05 – 14.00: Kulturna panorama

14.30 – 15.00: Razgledi in razmisleki – Tina Mahkota o škotski književnosti

17.00 – 17.45: Literarni večer – Cene Vipotnik: Drevo na samem – šumeči zven pesmi
Ob novi izdaji pesniške zbirke Ceneta Vipotnika Drevo na samem, ki je izšla ob stoti obletnici njegovega rojstva, bomo pesniku, prevajalcu in uredniku posvetili spominski literarni večer. V umetniškem programu Arsa, ki ga je zasnoval režiser Igor Likar, glasbena oprema večera pa je v rokah Darje Hlavka Godina, bodo sodelovali dramski igralci Marijana Brecelj, Pavle Ravnohrib in Saša Tabaković ter glasbenika Ana Vipotnik in Igor Leonardi.

18.00 – 18.30: Izbrana proza – Stefan Hertmans: Vojna in terpentin
Stefanu Hertmansu je ded pred smrtjo podaril nekaj starih zvezkov. Dedovo življenje je bilo zaznamovano s siromašnim otroštvom v 19. stoletju, s srhljivo izkušnjo prve svetovne vojne in z veliko, mnogo prezgodaj umrlo ljubeznijo. Vso svojo žalost je preostanek življenja pretvarjal v slike. Da bi se dokopal do prave resnice o njegovem življenju, je Stefan Hertmans spomine na deda združil s citati iz njegovih zvezkov, s tem pa ustvaril ganljivo pripoved ne le o življenju izjemnega človeka, ampak celotne generacije ljudi, o bogati flamski zgodovini, skritih strasteh in o posledicah, ki jih vojna lahko pusti na duši občutljivega človeka. V oddaji Izbrana proza boste slišali odlomek iz tega Hertmansovega dela z naslovom Vojna in terpentin v prevodu Staše Pavlović. Oddajo pripravljata Klemen Markovčič in Matej Juh.

19.00 – 20.00: Arsov studio Ježek: Kako peti o srečni in nesrečni sreči ali glasbeni esej Arsa z Ježkovimi songi in njim samim
Frane Milčinski je bil s svojo prodorno mislijo in božajoče tolažilno ironijo v tistih srečno – nesrečnih časih velike in zmagovite vere v vedno boljši jutri, a resničnega pomanjkanja – tako stvarnega kot duhovnega –, blizu majhnim življenjem, ves čas navzoč v majhnih sobicah parov, v »pičli kvadraturi« gnezdec čisto navadnih sreč. Pravi bard časa. Predstavili bomo nekaj Ježkovih songov iz leta 1957. Nekateri so tudi za sedanjo generacijo radijcev pravo odkritje – nastali so na začetku televizije (1957) ob snemanju TV-oddaje, ko slike še ni bilo mogoče shraniti, tonske posnetke pa so dosti pozneje reševali s presnemavanjem in nežnim filtriranjem. Sodelujejo: Matjaž Romih, Ivan Lotrič, Igor Velše, Jasna Rodošek in drugi. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina. Zamisel, besedilo in režija: Igor Likar.

Nedelja, 30. novembra
9.00 – 9.55: Sledi večnosti: V začetku je bila beseda
Stvar ali miselno spekulacijo najdemo na ramenih besede. Beseda, v obliki zvoka in zapisa, nosi pomen in je kot taka postavljena med materijo in duhom. Beseda kot logos, smisel, razum je v grški filozofiji prapočelo in kozmična harmonija. Monoteistične religije so besedo povzdignile na raven svetega, božanske modrosti. Sveta besedila so postala središče bogoslužja. V krščanstvu pa beseda oziroma logos ni samo emanacija Boga, središče idej ali prototip vseh stvari, kot jo je razumel Filon Aleksandrijski, ki je biblični pojem povezal z grško filozofijo, ampak je postala Bog sam. O skriti presežnosti besede v judovstvu, krščanstvu in islamu z gosti neposredno iz Cankarjevega doma. Okus bo besedi dodala glasbena umetnica Ljoba Jenče. Oddajo pripravlja Boštjan Debevec.