Vaša ocena: 
Ocena 4,3 od 11 glasov
Ocenite to novico!
Yohan Blake je v jamajških kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah v teku na 100 m, ki je štel tudi za državni naslov, prehitel Usaina Bolta. Tretji je bil še en odličen šprinter Asafa Powell.
Vsi trije bodo jamajške barve zastopali na igrah v Londonu, s temi razultati pa so seveda le še dodatno potrdili, da so poleg posamičnega teka nesporni favoriti tudi za štafetno zlato. Aktualni svetovni prvak, ki je naslov osvojil lani v Daeguju, potem ko je bil v finalu prvi favorit Bolt diskvalificiran zaradi nepravilnega štarta, je tekel 9,75, s čimer je izboljšal osebni rekord. S tem rezultatom je postal četrti najhitrejši šprinter vseh časov. Pred njim so hitreje tekli le Bolt (9,58), Američan Tyson Gay (9,69) in Powell (9,72).
V polfinalu najhitrejši Powell
Svetovni rekorder Bolt, ki se je prvič po omenjenem finalu svetovnega prvenstva pomeril z Blakom, je imel čas 9,86, Powell pa je bil malenkost počasnejši (9,88). "Tekel sem brez pritiska. Vse je šlo super. Res sem vesel. Postal sem jamajški državni prvak in s tem nazivom zdaj potujem v London," je bil presrečen zmagovalec. Bolt in Blake trenirata skupaj pod vodstvom Glena Millsa, ki je po teku povedal: "Smo v pravem ritmu pred Londonom. Vse gre po načrtih. Želimo le, da do iger ostanemo vsi zdravi. Blake ni odšel v Evropo, zato je trenutno bolje pripravljen kot Bolt."
V polfinalu je bil najhitrejši Powell, ki je v skupini z Blakom (9,96) tekel 9,92. Od svetovnega prvaka je bil hitrejši še Nesta Carter (9,95). Bolt, ki bo v Londonu branil olimpijsko zlato, je v svoji polfinalni skupini zmagal, a le s časom 10,01.
Ne bod no tok pameten.
Fora je samo v tem, da te njihove substance še niso na črni listi. Dopingirajo pa se - logično.
prosim če kot novinar uporabljate drugo besedo in ne sprint, ki je tujka. Že šprint, kot se me učili v šoli, bi bilo bolje. (tek na 100 m ???)
Moški šprint je ena redkih atletskih disciplin, kjer so danes rezultati bistveno boljši kot v "dopingiranih" 80-ih. Johnsonovih 9,87 (če se prav spomnim) v Seulu '88 je bilo takrat nekaj fantastičnega, danes ne bi bilo nič posebnega...
Veronica Campbell-Brown 10.82, Kerron Stewart 10.94, izpadla je Sherone Simpson z 11.01. Časi, vredni olimpijskega finala. Na kvalifikacijah 2008 Campbellovi čas 10.88 (!) ni zadoščal za uvrstitev v ekipo na 100 m.
Zanimivo bi bilo vedeti, kaj je Jamajčane prestavilo v prvo ligo - do te mere, da ne samo premagujejo ampak deklasirajo Američane. Baza atletov, genetika, klima, pogoji - vse je bilo isto že prej. Kaj se je spremenilo? Treningi, miselnost, kaj očem nevidnega heh? Jamajčani so do te generacije osvojili vsega eno olimpijsko zlato v šprintu, znameniti Don Quarrie v 70-ih. Merlene Ottey ni in ni zmogla zmagati na OI. V 80-ih in 90-ih Imeli so tu pa tam kakega finalista na 100 in 200 m in nič več. Precej več uspeha so imeli v preteklosti na 400 m brez in z ovirami. No, zgleda da je vse 'začelo' z odličnima posameznikoma Campbellovo in Powellom - ko sta začela dosegati dobre rezulate, so se hitro pojavili še drugi. V Atenah so osvojili dva šprinterska zlata, v Pekingu pa že 5 od 6, spodrsnilo je le ženski štafeti.
"Bicepsi", kot jih imenuješ, so samo naravna posledica graditve kompletne muskulature, ki jih šprinter potrebuje pri svojem "delu" (tako na stezi, kot v fazi priprave,...torej, pri delu z utežmi).
Nekateri potrebujejo več, drugi manj.
Bolt je, recimo, drugačen tip šprinterja, kot Blake, ali Powel.
Tudi v prejšnjih obdobjih razvoja šprinta si imel različne tipe tekačev, a'la Calvin Smith, pa kasneje Ben Johnson, Maurice Green, Kim Collins (različni tipi).
Na koncu pa je vendarle najpomembneje, kako hitro prečkajo ciljno črto in ne s kakšno obliko! ;-)
Po domače bi se reklo: "Letelo bo ko prasica!!!"