Vaša ocena: 
Ocena 4,6 od 16 glasov
Ocenite to novico!
"E viva Eritrea", so se na Veliki planini veselili gorski tekači iz afriške države, ki so imeli na svetovnem prvenstvu največ uspeha. Mateja Kosovelj peta.
V moškem teku s štartom v Stranjah (12 km, 1290 m višinske razlike) je zmagal 26-letni Samson Gashazghi (56:25), za dvojno zmago Eritreje pa je poskrbel Teklay Weldemariam, ki je zaostal dve sekundi. Prevlado afriških tekačev je potrdil branilec naslova Geoffrey Kusuro (56:57). Gashazghi je poudaril, da je bila proga izjemno težka, vreme pa ugodno. Večkrat je ponovil, kako "happy", torej srečen, je po osvojitvi zlate medalje. Po podelitvi so Eritrejci simpatično zaplesali na himno prvenstva.
Zaradi bolezni ob višjo uvrstitev
Slovenci niso izpolnili ciljev, kar pa je tudi posledica bolezni. Mitja Kosovelj je komaj pred enim tednom prebolel črevesno okužbo in višje od 70. mesta (1:05:39) ni mogel: "Razočaranje ni veliko. Vedel sem, da se bo bolezen poznala, mi je pa žal domače publike. Proga mi je všeč, vsekakor pa je prvi del, do Sv. Primoža, pisan na kožo afriškim tekačem. Simon Alič je bil 82. (1:06:54), potem ko je na najtežjih klancih ujel Kosovelja, zadnji (bolj ravninski) del proge pa ni bil po njegovem okusu. Kamničan Sebastijan Zarnik je upal na izboljšanje svoje najboljše uvrstitve na SP-jih (61. mesto), a se je moral zadovoljiti s 84. mestom (1:07:07).
Kosoveljeva 42 sekund od brona
Več uspeha je bilo v ženski konkurenci, kjer je Mateja Kosovelj osvojila odlično peto mesto, za bronasto medaljo pa zaostala le 42 sekund: "Cilj je bila deseterica, potihem sem upala tudi na medaljo, vendar so bile priprave prekratke, da bi lahko posegla v vrh. Mraz me ni motil, sem pa zaradi megle slabše videla tekmice. Bila sem blizu medalje. Škoda, toda tekla sem dve minuti hitreje, kot na izbirni tekmi za reprezentanco. Zadovoljna sem." Zmagala je Avstrijka Andrea Mayr (49:30), ki je v cilju veselo vriskala. Z več kot pol minute zaostanka je bila srebrna Italijanka Valentina Belotti, bronasta pa Švicarka Martina Straehl (50:42). Lucija Krkoč je bila 24. (55:16). Štart članic je bil na Prelesju, proga pa je imela 1.035 metrov vzpona.
Megla preprečila lepe razglede
Tako med člani kot med članicami je zanesljivo padel nov rekord proge. Pri članih je imel prejšnjega Mitja Kosovelj z 1:03:37. Še zadnjič je na tako pomembni prireditvi nastopil 37-letni Novozelandec Jonathan Wyatt, šestkratni svetovni prvak. Z zaostankom dveh minut je na 1.660 metrov visoko Veliko planino pritekel kot osmi. Ekipno so bili prvi Eritrejci in Italijanke, Slovenke so bile šeste, Slovenci pa 16. Svetovno prvenstvo je zelo zgledno pripravilo Društvo gorskih tekačev Papež, na vrhu Velike planine pa se je zbralo okrog tisoč navijačev, ki so glasno spodbujali prav vse nastopajoče in na trenutek z vzklikanjem "Kdor ne skače, ni Sloven'c" pripravilo nogometno ozračje. Veliko je bilo tudi tujcev, zlasti Italijanov. Popoln praznik je preprečilo megleno vreme.
Nekaj ti verjetno ni jasno: popularnost športa nima dobre korelacije z zahtevnostjo - "vrhunskostjo" športa!
- kdo pozna Rudonjo? Praktično vsi v Sloveniji!
- kdo pozna Kosovelja? Praktično nihče v Sloveniji!
In bi si upal, na podlagi tega trditi, kdo je bolj "vrhunski športnik", kdo več in bolj sistematično trenira? Stavim na Kosovelja...
Nogomet je pa res svetovni fenomen, tako, da se strinjam, da je za Slovenijo in njeno prepoznavnost največ naredila reprezentanca na SP...
BTW: ukvarjam se z drugim športom, vendar že dolgo samo rekreativno. Fuzbal it is. Gora pa ni nora, k'ne.
Vabim te da vstaneš iz fotelja in greva jutri po taisti progi. Videl boš da je to šport vreden vsega spoštovanja. Proga po kateri so tekmovalci tekli je na nekaterih predelih tako strma, da marskido niti hoditi ne more v tak klanec !
Hitrost z katero so tekmovalci tekli po strminah pa je tudi skoraj neverjetna in človek kar ne more verjeti kako dobro kondicijsko pripravljeni so afričani.
Če bi bil po duši nekoliko športnika bi vedel da to ni nek eksotični šport, ki bi se ga zasmehovalo.
Mogoče si tudi že kdaj slišal da v športu ni vedno cilj samo zmaga, ampak je pomembno tudi sodelovati. Temu bi se reklo "olimpijski duh"
Poleg tega pa je to svetovno prvenstvo odlična zadeva za prepoznavnost slovenije in za nadaljni razvoj tega športa.
9k
Takole izgleda vzpon
Drugače je bilo pa super, res vredno ogleda :D So videli lepote Slovenije - Velike planine. Pogled v dolino je pa tokrat žal ovirala megla :P
Sem v relativno dobri formi, tečem kake trikrat na teden in skoraj vedno je vmes kar hud a kratek (npr. za kake tri minutke) hrib. Tisočkrat sem ga že pretekel pa še vedno me zmatra, da na vrhu diham na škrge. Tile pa eno uro v hrib. Ninđe.
Lahko bi bila pa tekma precej boljše pokrit s strani medijev (nacionalka pa take fore), recimo tudi pred tekom - nenazadnje ni vsak dan svetovnega prvenstva v Sloveniji.