Vaša ocena: 
Ocena 4,0 od 18 glasov
Ocenite to novico!
Po vseh težavah, ki jih imajo klubi, ki jih imamo vsi v Sloveniji zaradi gospodarske krize, mi je tudi osebno kot človeku prerekanje v nekih milijonih evrov bilo že malo preveč.
Mislil sem, da do tega ne bo prišlo, ampak najbolje je, da o tem, da se na koncu zaradi 200.000 evrov postavi vse na kocko, odločijo tisti, ki delajo v nogometu, to pomeni delegati skupščine NZS-ja.
Menim, da je v tem trenutku in po vseh teh dogodkih edina logična poteza, da ponudim odstop, in o njem naj odločata izvršni odbor in skupščina NZS-ja. Če bo treba predložiti še kakšne dokumente in dokazati, da trditve igralcev ne držijo, da bi bili kar koli dogovorjeni, bom pokazal, da jih tudi imam.
Obrazložitev Ivana Simiča, zakaj se je odločil, da poda odstopno izjavo z mesta predsednika Nogometne zveze Slovenije. Med reprezentanti in NZS-jem je izbruhnil oster spor glede delitve nagrad ob uvrstitvi na svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga letos poleti gosti Južna Afrika. Vir: STA.
resno vprašanje
"Torej si le prišel do konca najinega dirkališča," je rekla Želva. "Čeprav je sestavljeno iz neskončnega zaporedja razdalj? Mislila sem, da je nek pametnjakovič dokazal, da je to neizvedljivo."
"To je mogoče izvesti," je rekel Ahil. "To je bilo izvedeno! Solvitur ambulando. Glej, razdalje so se stalno manjšale, torej..."
"Kaj pa, če bi se stalno povečevale?" ga je prekinila Želva. "Kaj pa potem?"
"Potem pa mene ne bi bilo tukaj," je Ahil skromno odvrnil, "in ti bi v tem času nekajkrat obkrožila svet!"
"Ti me razvajaš, pravzaprav me boš razvaljal," je rekla Želva, "precej težak si, o tem ni dvoma! Poslušaj, ali te zanima izvedeti nekaj o dirkališču, za katerega večina ljudi meni, da lahko doseže njegov konec v dveh ali treh korakih, čeprav gre dejansko za neskončno število razdalj, pri čemer je vsaka daljša od predhodne?"
"Zelo rad!" je rekel grški vojščak in iz svoje čelade (le malo grških vojščakov je tiste dni imelo žepe) potegnil ogromno beležnico in svinčnik. "Začni! In govori počasi, lepo te prosim! Stenografiranja še niso iznašli!"
"Ta čudoviti Evklidov Prvi izrek," je Želva sanjavo zamrmrala. "Ali občuduješ Evklida?"
"Strastno! Kolikor je pač mogoče občudovati razpravo, ki še nekaj stoletij ne bo objavljena!"
"Dobro, oglejva si delček dokaza za Prvi izrek - samo dva koraka in zaključek, ki iz njiju sledi. Zapiši si jih v svojo beležnico. In, da bi lahko o njih udobno razpravljala, jih poimenujva A, B in Z:
(A) Stvari, ki so enake istemu, so enake druga drugi.
(B) Dve stranici tega trikotnika sta stvari, ki sta enaki istemu.
(Z) Dve stranici tega trikotnika sta enaki druga drugi.
Mislim, da bodo Evklidovi bralci sprejeli, da Z logično sledi iz A in B, torej mora tisti, ki sprejme A in B kot resnično, sprejeti tudi Z kot resnično?"
"Brez dvoma! Tudi najmanjši otrok v srednji šoli - brž, ko bodo srednje šole iznašli, kar se bo zgodilo šele čez dva tisoč let - bo to sprejel."
"In če kak bralec še ni sprejel A in B kot resnično, lahko, mislim, še vedno sprejme zaporedje za veljavno?"
"Brez dvoma bi tak bralec lahko obstajal. Lahko bi dejal: "Kot resnično sprejemam hipotetično propozicijo da, če sta A in B resnična, tedaj mora biti Z resnično, toda jaz ne sprejemam A in B kot resnično." Za takega bralca je bolje, da se loti žogobrca in opusti Evklida."
"In ali ni mogoče, da bi obstajal tudi bralec, ki bi rekel "Kot resnično sprejemam A in B, vendar ne sprejemam hipotetične propozicije"?"
"Seveda bi lahko obstajal. Tudi zanj bi bilo bolje, da se loti žogobrca."
"In noben od teh dveh bralcev," je nadaljevala Želva, "še ni logično prisiljen, da sprejme Z kot resnično?"
"Prav zares," je pritrdil Ahil.
"V redu, obravnavaj mene kot bralca druge vrste in me prisili, logično, da sprejmem Z kot resnično."
"Želva, ki igra nogomet, bi bila...," je začel Ahil.
"... seveda nekaj posebnega," ga je Želva hlastno prekinila. "Naj te to nikar ne skrbi. Vzemiva najprej Z in potem nogomet!"
"Prisiliti te moram, da sprejmeš Z, ali ne?" je rekel Ahil zamišljeno. "In tvoje sedanje stališče je, da sprejemaš A in B, ne sprejemaš pa hipotetične propozicije..."
"Imenujva jo C", je rekla Želva.
"... torej ne sprejemaš:
(C) Če sta A in B resnična, tedaj mora biti Z resnično."
"Ja, takšno je moje sedanje stališče," je rekla Želva.
"Torej te moram prositi, da sprejmeš C."
"To bom storila," je rekla Želva, "takoj, ko si boš zapisal C v svojo beležnico. Kaj vse pa je že v njej?"
"Samo nekaj zaznamkov," je rekel Ahil, medtem ko je živčno obračal liste, "zaznamkov o bitkah, v katerih sem se posebej odlikoval!"
"Kar precej praznih listov je še, kot vidim!" je Želva prešerno opomnila. "Vse bova potrebovala!" (Ahil je zadrhtel.) "Zapiši kot narekujem:
(A) Stvari, ki so enake istemu, so enake druga drugi.
(B) Dve stranici tega trikotnika sta stvari, ki sta enaki istemu.
(C) Če sta A in B resnična, tedaj mora biti Z resnično.
(Z) Dve stranici tega trikotnika sta enaki druga drugi."
"Imenovati bi jo morala D in ne Z," je rekel Ahil. "Saj pride takoj za ostalimi tremi. Če sprejmeš A in B in C, tedaj moraš sprejeti Z."
"In zakaj bi morala?"
"Zato, ker iz njih logično sledi. Če so A in B in C resnični, tedaj mora biti resnično, da Z. Saj temu menda ne oporekaš?"
"Če so A in B in C resnični, tedaj mora biti resnično, da Z," je Želva zamišljeno ponovila. "To je nova hipotetična sodba, mar ne? In če ne bi uvidela njene resnice, bi lahko sprejela A in B in C in še vedno ne sprejela Z, ali ne?"
"Lahko," je priznal odkritosrčni junak, "čeprav bi bila takšna zabitost res nekaj izrednega. Pa vendar, to je mogoče. Zato te prosim, da sprejmeš tudi to novo hipotetično sodbo."
"Zelo dobro. Sprejmem, takoj, ko jo zapišeš. Imenujva jo
(D) Če so resnični A in B in C, tedaj mora biti Z resnično.
Ali si jo uvrstil v svojo beležnico?"
"Sem!" je Ahil veselo vzkliknil in spravil svinčnik v puščico. "In končno sva prispela do konca tega dirkališča. Zdaj, ko si sprejela A in B in C in D, seveda sprejemaš tudi Z."
"Kaj res?" je želva nedolžno vprašala. "Naj bo to povsem jasno. Sprejemam A in B in C in D. Recimo, da še vedno zavračam Z?"
"Potem te bo logika zagrabila za goltanec in te prisilila, da sprejmeš Z!" je Ahil zmagoslavno odvrnil. "Logika bi ti rekla: "Ne moreš si pomagati. Ko si enkrat sprejela A in B in C in D, potem moraš sprejeti Z!" Kot vidiš, nimaš nobenega izbora."
"Karkoli mi logika zapoveduje, to je vsekakor vredno, da zapišemo," je rekla Želva. "Zapiši prosim v svoji beležnico. To bova imenovala
(E) Če so resnični A in B in C in D, tedaj mora biti Z resnično.
Dokler tega ne sprejmem, mi seveda še ni treba sprejeti Z. Ta korak je, kot vidiš, nujen."
"Vidim," je rekel Ahil, s pridihom otožnosti v svojem glasu.
Pripovedovalec, ki je imel nujen opravek na banki, je na tem mestu moral zapustiti srečni par. Nanju je spet naletel šele čez nekaj mesecev. Ahil je še vedno sedel na hrbtu trdožive Želve in še vedno pisal v svojo beležnico, ki je bila videti že skoraj polna. Želva je pravkar rekla: "Ali si zapisal zadnji korak? Če se nisem uštela, je to korak številka tisoč in ena. Še nekaj milijonov jih sledi. In ali mi dovoliš, glede na poučnost te zgodbe za logike v 19. stoletju, da uporabim besedno igro svoje sestrične Ponarejene Želve iz tistega obdobja in dopustiš, da te preimenujejo v Tistega-ki-nas-je-naučil[1]?"
"Kakor želiš!" je odgovoril utrujeni vojščak z obupanim glasom in si zakopal obraz v dlani. "Vendar moraš ti sprejeti besedno igro, ki je Ponarejena Želva ni nikdar izrekla, in dovoliti, da te poimenujejo Tista-ki-teži[2]!
;-)
Mogoce si lahko kak posnetek Majdiceve pogledajo in ostanejo doma!(al pa pol dajo vse v dobrodelne namene....,se mi kar zdi ja)
...priča o nesposobnosti oz . nezinteresiranosti NZSja, ki bi v vsem tem času moral zadeve urediti- nenazadnje bi lahko takrat Zahoviča pustili doma in bi bilo v koreji precej bolj mirno... Ampak nesposobni in brez hrbtenice kot so, so venomer iskali kompromise in se prilagajali zdaj temu, zdaj onemu, kar je nazadnje pripeljalo do popolnega kaosa in razpada sistema ki smo mu bili priča v koreji...
Namesto da bi se iz tega kaj naučili, so glavo porinili v pesek, Zavrl ki je bil kot predsednik dejansko najbolj odgovoren za nastalo zmešnjavo, pa se je šlepal še nadaljnih nekaj let.. še en dokaz, da pri NZS šteje samo in izključno denar...
Dokler na NZS ne bojo normalni in strokovni ljudje, ki odgovorno opravljajo svoje delo, pa se nam bojo še naprej dogajale take in drugačne kozlarije..žal..
govorim iz osebnih izkušenj, saj sem kot aktiven navijač večkrat sodeloval v pogovorih tako z Zaavrlom, Joštom, Šinkovcem in ostalimi in na lastni koži občutil aroganco in primitivizem ljudi ki vodijo NZS...........
...drugače so pa naši fantje, vredni več kot kakršen koli denar in upam da se Slovenci zavedamo, koliko nam dejansko pomenijo njihovi rezultati, in rezultati vseh naših športnikov, zato mislim da si nekateri izmed njih zaslužijo status zvezdnikov...
Ampak na žalost, imajo v Sloveniji tak status samo politiki, kar pa Simič nedvomno je! zato pa smo tam, kjer smo... ŽALOSTNO
SLOVENIJA GRE NAPREJ... (s Simičem ali pa brez njega)
Zato nas take stvari kot se dogajajo, ne smejo presenečati, saj so poledica zgoraj naštetega. Dejansko se NZSju uvrstitve na zaključne turnirje 'dogajajo' in jih vsakič znova presenetijo, zato jim organizacijsko tudi niso kos, kar pa nas nehote pripelje do zaključka, da za vse skupaj sploh niso preveč zainteresirani... Važno jim je pokasirati denar, potem pa bo že kakor bo...
Spomnite se raznih obljub o novi infrastrukturi in še čem, ki smo jih bili deležni najprej po uvrstitvi na EURO 2000 in kasneje na SP 2002, pa razen tiste nesrečne 'arene petrol' in parih igrišč z umetno travo niso naredili popolnoma nič...
Zdraha ki smo ji bili priča na SP v koreji, se je vlekla kaka 3,4 leta in tudi to
Vojna ni, je pa očitno spor.Ki so ga zakrivili fuzbalerji s svojo pohlepnostjo, če mene vprašate. Nagrade so že tako ekscesno visoke, potem paposlušamo kako bi "ti modeli še plačali, da bi igrali za reprezentanco". Ne me s takimi!! Zato sem vesel, da Simič jasno in glasno pove tudi tem zvezdicam,kar jim gre. Če ga bo to stalo funkcije, potem je pa slovenski fuzbal (kot organizacija) res v riti.
je eden redkih na kakršnemkoli vodilnem položaju, ki mu res verjamem, tisto kar reče se naredi in verjamem tudi, da bi šlo kaj več denarja v razvoj slo lige (ki to defenitivno rabi) in s tem v slovensko prihodnost
nagrade so res prevelike in že to, da sploh lahko prihaja do primerjav naših denarnih nagrad z tistimi največjih nogometnih velesil je prav absurdno (potem pa se govori, da so igralci s srcem, za domovino, navijače - 12. igralec...pa je de, verjetno je denar čisto zadnji ja)
Samo verjel bom, ko ga bodo res odstavili oziroma ko bodo sprejeli njegovo odstopno izjavo.
Brez uvrstitve na SP, NZS ne bi dobila toliko veliko denarja kot ga je sedaj, preveč, vse preveč gre denarja v njegov žep.
Bravo naši nogometaši, gremo naprej.
Pa ne zafrknite kot po pravilu vsake uspešne stvari, saj to postaja že smešno, z žalostnimi posledicami. Sami sebi po nepotrebnem "miniramo" tla pod nogami.
Navijači smo tisti, ki plačamo zato da lahko navijamo.
Še vedno sem navijač teh fantov, ampak v tem primeru, so pretiravali in ima Simič popolnoma prav!
Plačani so bili več kot dobro. Folk navija za njih in jih hodi gledat in PLAČUJE za to, pa nima od tega nič, ampak to počne s srcem za svojo državo.
Zanima nas samo, kaj se dogaja na igrišču.
NE ZANIMA NAS.
Zanima nas samo borben pristop.
NE ZANIMA NAS.
Zanimajo nas samo zmage na SP.
NE ZANIMA NAS.
Zanimajo nas samo še izjave Matjaža Keka.
NEZANIMIVI STE, KER PONAVLJATE NAPAKE PREDHODNIKOV.
Navijači jih ne bomo!
S srcem za Slovenijo. Pa kaj še. Z denarjem za Slovenijo.
ps.Upam,v dobro Slovenskega nogometa,da Simičev odstop NE bo sprejet.