Na progi oster in neizprosen, zunaj dirkališč pa nežna duša, ki je vsakomur priskočila na pomoč, skrbela za ljudi in ljubila živali. Šele po njegovi smrti se je svet zavedel, kako velik človek je bil, saj se je na dan pogreba na ulice rodnega Sao Paula zgrnilo kar tri milijone ljudi, brazilska vlada pa je razglasila tridnevno žalovanje.
Na MMC-ju smo ob okrogli obletnici smrti obudili spomin na legendarnega Brazilca in na najbolj črn konec dirkaškega tedna v kraljici motošporta.

Že pri štirih letih sedel v gokart
Senna se je rodil 21. marca 1960 v Santani, mestni četrti Sao Paula. V rani mladosti je pokazal navdušenje nad avtomobili, že pri štirih letih je prvič sedel v gokart. Pri sedmih se je naučil upravljati džip, ki ga je vozil po družinskem posestvu, pri trinajstih letih pa je z gokartom tudi prvič tekmoval. Čeprav je bil neizkušen, se je na progi dostojno upiral starejšim in izkušenejšim tekmecem, z očetovo podporo je leta 1977 osvojil panameriško prvenstvo. Štiri leta pozneje se je preselil v Anglijo, kjer se je preizkusil v formuli ford 1600, formuli 2000 in formuli 3, leta 1984 pa mu je končno uspel preboj v elitni razred motošporta - formulo ena.

V formuli ena hitro opozoril nase
Kot novinec se Brazilec ni pretirano oziral na uveljavljene zvezde in na ukaze ter tradicije moštev, v formulo ena je prišel z enim samim ciljem: zmagovati. Počel je tisto, kar je želel. Vsem ljubiteljem tega športa je že zelo hitro postalo jasno, da se je karavani pridružil izjemno talentiran novinec. 24-letni dirkač je, tako kot pri dirkanju z gokarti, tudi v formuli ena dokazal, da se lahko kosa z najboljšimi, nase pa je opozoril že na svoji šesti dirki v karieri, ko je s povsem nekonkurenčnim tolemanom TG183B deževno dirko za VN Monaka v Monte Carlu končal tik pod vrhom - čeprav jo je začel šele s trinajstega mesta! Z neverjetnimi dirkaškimi manevri, ki so presenetili celo poznejšega svetovnega prvaka Nikija Laudo, je počasi, a vztrajno napredoval po lestvici navzgor, na koncu je moral premoč priznati le Alainu Prostu, ki je dirko dobil po prekinitvi. Številni so bili prepričani, da bi Senna lahko Prosta tudi ugnal in zmagal, če bi se dirka nadaljevala, a so iz Tolemana pozneje sporočili, da Brazilec preizkušnje zaradi precej zdelanega vzmetenja najverjetneje ne bi dokončal in bi odstopil krog ali dva pred koncem.

Prva zmaga v Estorilu leta 1985
Po koncu sezone je sledila selitev k Lotusu, član katerega je bil naslednja tri leta. Na uvodni dirki sezone v Riu de Janeiru je odstopil, a je na točkovno ničlo pred domačimi navijači hitro pozabil že štirinajst dni pozneje, ko je na dirki za VN Portugalske vknjižil svojo krstno zmago. Na omenjeni dirki v Estorilu je bil Senna razred zase, drugouvrščeni Michele Alboreto, ki se z Brazilcem ni ravno najbolje razumel, je s ferrarijem ob prečkanju ciljne črte zaostal kar minuto in dve sekundi, tretjeuvrščeni Patrick Tambay že za krog. Z Lotusom je Senna svetovno prvenstvo dvakrat končal na četrtem mestu, enkrat je bil tretji. Nanizal je šest zmag, a eksplodiral je šele v ikoničnem dirkalniku mclaren MP4/4, v katerega je prvič sedel leta 1988.
Klasika formule ena: boji s Prostom
Takrat je osvojil tudi prvega od treh naslovov svetovnega prvaka. Veliko je tvegal, vselej je dirkal na robu svojih zmogljivosti in na robu zmogljivosti dirkalnika. Ta je imel kar 1.200 konjskih moči, zelo malo podtlaka in ročni menjalnik. Kot je bilo v njegovi navadi, se prav tako ni oziral na moštvenega kolega Prosta, ki je na progi zahteval spoštovanje. S Francozom se je bojeval vso sezono, večkrat so gume njunih dirkalnikov ločili milimetri. V tisti sezoni je McLaren dobil kar 15 od 16 dirk, Senna je slavil na osmih. Leto pozneje je naslov osvojil Prost, zatem še dvakrat Brazilec. V sezoni 1993 je bil tedaj 33-letni Senna z McLarnom nezadovoljen, čutil je, da so v moštvu precej nazadovali, odkar so zamenjali dobavitelja motorjev - namesto Hondinega je dirkalnik poganjal Fordov motor. Z dirkalnikom mclaren MP4/8 se ni mogel vmešati v boj za naslov prvaka. Razočaranje je bilo še večje, ker je prvenstvo z williamsom osvojil njegov veliki tekmec Prost. Prepričan, da se lahko na pota stare slave vrne le z enakovrednim dirkalnikom, je moštvo iz Wokinga tudi zapustil in se namenil v grofijo Oxfordshire k Williamsu.

Selitev k Williamsu in upi na naslov
Williams je v Senno veliko investiral, zanimanje so pokazali tudi številni pokrovitelji, a leto 1994 je v kraljico motošporta pripeljalo tudi nekaj novih predpisov, zaradi katerih se 'Beco', kakršen vzdevek sta mu nadela starša, na testiranjih in na začetku sezone še ni povsem 'ujel' z dirkalnikom williams FW16. Na uvodni dirki v Braziliji mu je sicer kazalo dobro, a je nato v 55. krogu odstopil in zmago prepustil Michaelu Schumacherju v Benettonu. Na dirki za VN Japonske je odstopil že v 1. krogu, ko je postal žrtev množičnega trka, Schumacher pa je svojo prednost povišal že na 20 točk (tedaj je bila zmaga vredna 10 točk). Britanci so bili presenečeni nad odličnim Nemcem, predvsem pa nad izvrstnim Benettonovim dirkalnikom. "Tukaj smo, začel se je evropski del sezone. Začenjamo z ničle, naše prvenstvo se začenja danes. Naša sezona je dolga 14, ne 16 dirk. Vsekakor to ni najboljši položaj, a takšna je realnost. Vsi se zavedamo izzivov, ki so pred nami," je dejal Senna pred začetkom črnega dirkaškega konca tedna v Imoli.

Imola 1994: iz ene katastrofe v drugo
Konec tedna se je začel grozljivo, že v petek se je med prostim treningom Rubens Barrichello razletel na progi. Dirkalnik je dvignilo visoko v zrak, organizatorji so se bali, da bo pristal na tribuni med gledalci, a se je od zaščitne ograde na veliko olajšanje vseh odbil nazaj na stezo. Barrichello jo je kljub večkratnemu prevračanju svojega jordana odnesel le z zlomljenim nosom in roko. Dirkači so bili šokirani ob ogledu posnetka nesreče, a so kljub vsemu hrabro sedli v dirkalnike za sobotne kvalifikacije, med katerimi je ugasnilo življenje Avstrijca Rolanda Ratzenbergerja. Ta je, potem ko se mu je sprednje krilce zagozdilo pod gume, pred zavojem Villeneuve pri 315 km/h trčil v zid in se smrtno poškodoval. Za mrtvega so ga proglasili ob prihodu v bolnišnico v Bologni, to je bila prva smrtna žrtev v formuli ena po 12 letih. Za Avstrijca je bil to šele tretji dirkaški konec tedna v karieri formule ena.
Smrt Salzburžana je prizadela vse, še najbolj pa prav Senno, ki se je požvižgal na pravila Mednarodne avtomobilistične zveze, sedel v avtomobil in se odpravil na kraj nesreče, kjer je poskušal razumeti, kaj se je zgodilo, ter poskrbeti, da se kaj takšnega ne ponovi. Dirkači so se pred nedeljsko dirko še enkrat dobili in se pogovorili o nevarnostih na progi. Nato so se odpravili na štartna mesta.

Trenutek, ko je duša zapustila telo
Senna je svojo zadnjo dirko začel kot prvi, obetal si je še četrto zmago v San Marinu. Že po nekaj metrih po začetku sta trčila Pedro Lamy in J. J. Lehto, zaradi česar je na stezo zapeljal varnostni avtomobil. Ko se je ta v 5. krogu umaknil, se je dirka nadaljevala z letečim štartom. Senna je odbil vse napade Schumacherja in ostal v vodstvu, a je zgolj dva kroga pozneje iz neznanega razloga pri 307 km/h zletel s steze v zavoju Tamburello in trčil v nezaščiten zid, ki je stezo ločeval od majhnega potočka. Dirka je bila prekinjena, televizijske kamere pa so hip zatem v svet ponesle sliko negibnega dirkaškega zvezdnika, ki je sprva še rahlo premaknil svojo glavo, nato pa omagal. "Deloval je miren. Privzdignil sem njegove veke in iz njegovih zenic je bilo jasno, da ima težko poškodbo glave. Dvignili smo ga in ga položili na tla. Ko smo to storili, je zavzdihnil. Čeprav nisem veren, sem čutil, kako je v tistem trenutku duša zapustila njegovo telo," je Brazilčeve zadnje trenutke opisal Sid Watkins, tedanji vodja zdravniškega osebja v formuli ena. V Sennovem dirkalniku so pozneje našli zvito avstrijsko zastavo, ki jo je najverjetneje želel razviti med častnim krogom po koncu dirke in z njo počastiti spomin na tragično umrlega Ratzenbergerja.

'Schumi' prepričan, da bo Ayrton preživel
Brazilca so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Bologni, kjer so ga pozneje proglasili za mrtvega. Njegova smrt je milijonom po svetu strla srca, dirkači so bili neposredno po dirki, ko še niso vedeli, kako hudo jo je skupil trikratni svetovni prvak, vidno šokirani, zmagovalna trojka na odru za zmagovalce ni odprla šampanjcev. "Dve uri po dirki je do mene stopil Watkins in mi dejal, da je zadeva zelo resna. Odvrnil sem mu, da je v komi in da koma ne pomeni nič slabega. Pozneje so mi večkrat dejali, da je umrl, takoj zatem pa, da je še vedno v komi. Bilo je tako malo informacij, da nisem vedel, kaj naj si mislim. Toda še vedno sem bil prepričan, da ne bo umrl. Enostavno nisem prišel do te točke, prepričan sem bil, da bo izpustil kakšno dirko ali dve, nato pa se vrnil in osvojil naslov. Toda uresničil se je najhujši scenarij, in ko sem čez 14 dni končno dojel, da ga ni več, je bilo grozno," je dejal Schumacher, ki je v dramatični končnici - Damon Hill se mu je približal na vsega točko zaostanka - tistega leta prvič postal svetovni prvak.
Brazilske solze v potokih
Od Senne se je poslovila nepregledna množica Brazilcev, po nekaterih ocenah naj bi se na ulicah Sao Paula na dan pogreba zbralo več kot tri milijone ljudi, ki so se želeli posloviti od dirkaške legende. Od njega so se poslovili številni funkcionarji in dirkači iz sveta motošporta, med drugimi Ron Dennis, Frank Williams, Jackie Stewart, Michele Alboreto, Alain Prost, Damon Hill, Rubens Barrichello, Johnny Herbert, Pedro Lamy, Emerson, Wilson in Christian Fittipaldi ter izjemno dober prijatelj Gerhard Berger. Bernieju Ecclestonu družina zaradi domnevno neprimernega odziva na Ayrtonovo smrt ni dovolila prisotnosti na pogrebu.

Danes dirke precej varnejše
V Monte Carlu, Ayrtonovi najuspešnejši dirki, kjer je na najvišjo stopničko stopil kar šestkrat, so vsi žalovali. Organizatorji so za dirko prvi štartni mesti pobarvali v barve avstrijske in brazilske zastave in ju pustili prazni. A tudi tokrat se je zgodila huda nesreča, v katero je bil vpleten Karl Wendlinger. Avstrijec je pri 280 km/h zletel v zid in naslednjih nekaj tednov preživel v komi. To je bila že četrta huda nesreča v 14 dneh. FIA je zaradi tega v naslednjih letih storila veliko za večjo varnost dirkačev in gledalcev. Sledila je prava revolucija, kar se tiče varnostnih pravil; številne steze so preuredili, da so bolj ustrezale varnostnim standardom, moštva so morala prilagoditi dirkalnike, po 12 letih pa je ponovno zaživela zveza voznikov formule ena (GPDA). Žal sta morala za to ceno plačati dirkača, ki sta življenje živela v tisočinkah sekunde.

Danes so dirkači precej varnejši kot pred dvema desetletjema. Resda se pri velikih hitrostih lahko zgodi marsikaj - to potrjuje tudi smola Felipeja Masse, ki se je v Budimpešti leta 2009 med kvalifikacijami hudo poškodoval, ko mu je v glavo pri veliki hitrosti priletel del vzmetenja z Barrichellovega dirkalnika, ne nazadnje bi na začetku dirke za VN Belgije leta 2012 Romain Grosjean s svojim lotusom skoraj obglavil Fernanda Alonsa -, a hujše poškodbe so bistveno redkejše kot včasih.
Legenda živi dalje
Senna je s svojo trmo, predvsem pa brezkompromisno vožnjo, predanostjo dirkanju in osebno karizmo pustil globok pečat v svetu bencinskih športov. Ni prenesel porazov, njegov največji tekmec Prost je nekoč dejal: "Senna tvega tako veliko, ker ves čas misli, da je nepremagljiv in nesmrten." 'Profesor' je imel delno prav - Senna je bil, je in bo za vedno ostal nesmrtna legenda.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.