Foto:
Foto:
V Beogradu so številni razseljeni Srbi s Kosova od marca dalje pripravili vrsto protestnih akcij.
Vodja kosovskih Srbov Milan Ivanović je svoj protest zaradi volitev v družbi sorojakov izkazal v neki pravoslavni cerki pri Kosovski Mitrovici.
Srbe v Kosovski Mitrovici so zavarovali pripadniki Unmika.

Volitve je sicer zaznamoval bojkot srbskega prebivalstva. Udeležba naj bi bila tako po neuradnih podatkih nekaj manj kot 50-odstotna, od tega le en odstotek srbskega prebivalstva, je poročal Radio Slovenija.

Drugo mesto naj bi zasedla Demokratična stranka Kosova Hashima Thacija, tretje pa Aliansa za prihodnost Kosova nekdanjega vojaškega poveljnika Ramusha Hajredinaja. Prvi delni uradni izidi naj bi bili znani v ponedeljek.

Incidentov ni bilo, razen v Jagodini v Srbiji, kjer so razseljeni kosovski Srbi vse do 16. ure blokirali edino volišče. Drugod v Srbiji živi kakih 200.000 razseljenih oseb s Kosova, v Črni gori pa še približno 18.000. Prvi neuradni izidi volitev bodo znani čez nekaj ur, prvi delni uradni izidi pa naj bi bili znani v ponedeljek.

Ker so Srbi in Romi napovedali bojkot, je civilni upravitelj misije ZN-a na Kosovu Soren Jessen Petersen volivce vseh etničnih skupnosti pozival k udeležbi.

Za 120 poslanskih sedežev v kosovski skupščini se je potegovalo več kot 1.300 kandidatov. Za manjšine je že vnaprej rezerviranih 20 poslanskih sedežev, od tega 10 za srbsko.

Poziv srbske vlade k bojkotu
Srbska vlada je že julija po dogovoru s predstavniki kosovskih Srbov sklenila, da srbski skupnosti niso zagotovljena institucionalna jamstva za obstanek v pokrajini in vrnitev razseljenih pripadnikov na Kosovo, zato tudi ni pogojev za udeležbo na volitvah.

Predsednik Srbije Boris Tadić pa je temu navkljub pozval Srbe, naj se vendarle udeležijo volitev. Tadićevemu pozivu se je odzval del dosedanje skupščinske zveze kosovskih Srbov Vrnitev, ki je tudi v zadnjem trenutku oblikoval Srbsko listo za Kosovo in Metohijo.

Razmerje moči v parlamentu nespremenjeno?
Devetdesetodstotna albanska večina naj bi podprla stranko predsednika Ibrahima Rugove, ki velja za zmernega, vendar se tako kot vse druge najmočnejše stranke zavzema za neodvisnost pokrajine. Tako kot doslej naj bi večino mandatov prejele štiri stranke: Demokratska zveza Kosova (LDK) Ibrahima Rugove (doslej 47 sedežev), Kosovska demokratska stranka (PDK) Hashima Thacija (doslej 26), srbska zveza Vrnitev (doslej 22) in Zveza za prihodnost (AAK) Ramusha Hajredinaja (8).

Predsednik Kosova Ibrahim Rugova je ob oddaji svojega glasu na volišču dejal, da so volitve pomembne za formalno priznanje neodvisnosti pokrajine.

To so druge parlamentarne volitve, odkar je pokrajina pod protektoratom Združenih narodov. Po mnenju analitikov naj bi Albanci na Kosovu podprli stranke, ki se zavzemajo za samostojnost Kosova. Pogajanja o tem vprašanju med Srbijo in Kosovom naj bi prihodnje leto pripravili Združeni narodi.

Hudi nemiri marca letos
Volitve in odločitev Srbov za bojkot je posledica nemirov, ki so pokrajino pretresli marca 2004, ko je v nasilju albanskih skrajnežev umrlo 19 ljudi, več sto pa je bilo ranjenih. Tedaj so Albanci napadli srbske skupnosti na Kosovu in požgali veliko število cerkev. Spopadi naj bi bili posledica nereševanja dolgoročnega statusa pokrajine in nezaupanja, ki vlada med narodnostima.