Osveženi osnutek vsebuje več sto popravkov dokumenta z več zanimivimi novostmi, ne prinaša pa še konkretnejših predlogov za kompromis pri ključnih odprtih točkah, kot so definicija in obseg odločanja z večino ter sestava Evropske komisije.

Bistvene novosti irskega predloga
Med novostmi je moč najti določilo, da bodo države članice in njihovi državljani pred ustavo enaki, med temeljne vrednote EU-ja pa vnaša tudi pravice manjšin in enakost med spoloma. Z novim besedilom so osvežena tudi določila o sestavi posameznih ministrskih svetov ter skupinskih predsedstev, ki naj bi jih vodila - šlo naj bi za skupine treh držav, ki naj bi svet vsaka vodila po tri mesece, konkretne rešitve pa naj bi bile dorečene že pol leta po podpisu ustave.

Nadalje iz osveženega osnutka izhaja, da bo EU pri imenovanju predsednika Evropske komisije, Evropskega sveta in zunanjega ministra EU-ja morala upoštevati geografsko in demokrafsko raznolikost držav članic.

Osnutek popravlja tudi določila o večletnem finančnem obdobju EU-ja in postopkih za sprejemanje proračuna, kjer Evropskemu parlamenta pušča kar precejšnje pristojnosti.

Parlament poziva k čimprejšnjemu sprejetju ustave
Evropski parlament je pred tem članice EU-ja pozval, naj dogovor o ustavni pogodbi dosežejo do junijskih volitev v prihodnji parlament. Predsednik parlamenta Pat Cox je dejal, da morajo ljudje vedeti, o čem bodo glasovali. Irski evropski minister Dick Roche pa je dejal, da si sicer tudi sam želi, da bi soglasje o pogodbi dosegli do volitev, da pa je verjetneje, da bodo dogovor dosegli na vrhunskem zasedanju EU-ja 17. junija.

Roche je menil, da je dogovor o ustavi bližje kot kdaj prej, in zagotovil, da predsedstvo dela vse za uspešen konec pogajanj.

Prvič so se oglasili tudi slovenski poslanci
V na novo razširjenem Evropskem parlamentu pa so se prvič oglasili tudi slovenski poslanci - v razpravo o prihodnosti od 1. maja na 25 držav razširjene Evropske unije sta se z dveminutnimi prispevki vključila poslanca Alojz Peterle (NSi/EPP) in Feri Horvat (ZLSD/PES), ki sta oba spregovorila v slovenščini.

Peterle je izpostavil velik pomen širitve za poglabljanje evropske integracije ter se zavzel za več Evrope in proti njenim različnim hitrostim. Novinke k EU-ju niso le dodane, temveč morajo biti tudi njena dodana vrednost, je poudaril Peterle in menil, da bo projekt Evrope uspel le, če bo temeljil na skupnosti vrednot. Horvat pa se je zavzel za čimprejšnji sprejem ustavne pogodbe, ki bo omogočila učinkovito in demokratično delovanje razširjenega EU-ja in izpolnila pričakovanja ljudi.