Solana je načrt predstavil na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU-ja v irskem mestecu Tullamore.

Ta temelji na šestih točkah, najpomembnejša pa je zaščita manjšin, ki naj bi bila zagotovljena s krepitvijo varnosti manjšinskega prebivalstva, hitro obnovo poškodovanih objektov, čimprejšnjo vrnitvijo beguncev in aretacijo odgovornih za nasilje. Vloga EU-ja se mora okrepiti, je še poudaril Solana, ki je za Kosovo že imenoval posebnega odposlanca.

Solana je sicer zavrnil možnost pogovorov o končnem statusu Kosova. Osredotočiti se moramo na uresničevanje standardov, o datumu za pogovore je še nesmiselno govoriti, je dejal.

O hrvaški prošnji junija
Irski zunanji minister Brian Cowen pa je ob robu srečanja potrdil, da bodo voditelji razširjene povezave o prošnji Hrvaške za članstvo v Uniji odločali na junijskem vrhunskem zasedanju v Bruslju. Podlaga za odločitev voditeljev bo predvsem mnenje Evropske komisije, ki ga bo ta pripravila prihodnji teden.

Rupel opozoril na končni status
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je opozoril, da mora mednarodna skupnost razmišljati tudi o končnem statusu Kosova. Niti srbska niti albanska stran nista zainteresirani za status quo, je dejal Rupel. Kompromisi bodo potrebni za vse strani, je še dejal minister in opozoril, da je treba voditi uravnoteženo politiko tako do Beograda kot do Prištine. Rupel je dodal, da so se do Solanovega načrta danes pozitivno opredelili vsi zunanji ministri.

Kljub temu na neformalnem zasedanju niso sprejemali odločitev ali sklepov, razprava pa jim je služila le za oblikovanje nadaljnje politike do pokrajine.

Gre za srečanje ministrov, ki ga vsake pol leta pripravi predsedujoča država, posebnost pa je, da običajno poteka v precej sproščenem ozračju in le redko zanj vnaprej pripravijo dnevni red. V ospredju pogovorov je sicer bližnjevzhodna kriza in zaostrene razmere v Iraku.