Hokej

Poudarki

  • O Stanleyjevem pokalu, kot da je iz mesa in krvi
  • Po slavju počitek in golf, nato že trening
  • Uspeh in šampionsko parado želi še ponoviti
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 70 glasov Ocenite to novico!
Anže Kopitar
Prvak, prvi strelec končnice, ključen nosilec moštva in veliki športni junak Slovenije - 24-letni Hrušičan Anže Kopitar. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
       Talenta se ne da naučiti. Če ga izkoristiš, te lahko ponese - ne samo v hokeju - v višave. Imel sem to srečo, treba je bilo še trdo delati, a zdaj lahko rečem, da sem na vrhu sveta.       
 Talent in trdo delo za osvojitev sveta.
Anže Kopitar, sprejem
Ob skromnosti pri Anžetu Kopitarju izstopa tudi izreden poudarek in hvaležnost družini, ki ga je pri 16 letih poslala v svet, nato pa v "rookie" sezoni v NHL-u za njim prišla v ZDA. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
       Vsi, ki so z mano, imajo izredno velike zasluge za moj uspeh. Oče kot prvi trener in idol dolgo, dolgo časa. Mama, ki smo jo klicali kar taksist, ker je bila veliko večino samo v avtu, ko je vozila mene in brata Gašperja na trening. Vsi stari starši. Zdaj moja punca Ines, ki mi veliko pomaga v Los Angelesu in ureja stvari, da jih meni ni treba. Ko imaš takšno ekipo okoli sebe, je veliko lažje.       
 O zaslugah celotne razširjene družine Kopitar.
Anže Kopitar s Stanleyjevim pokalom
Slovenski hokejski superzvezdnik si je za dan že izposodil Stanleyjev pokal, a njegov pravi dan s "svetim gralom" še prihaja. Razpored obiskov "Staneta" sestavlja legenda Kingsov Luc Robitaille in bo objavljen v kratkem. Foto: Reuters
       Moj cilj je, da igram še dobrih 10 let. To je ljubezen do hokeja, ki si je laiki mogoče sploh ne morejo predstavljati. Čeprav v NHL-u ne bi bilo tako visokih pogodb, se bi hotel prebiti tja in tam igrati.       
 O igranju zaradi ljubezni, ne denarja.
Anže Kopitar
O bradi: Teden pred začetkom končnice sem si rekel, da se ne bom več pobril in strigel, zato sem imel tudi tako dolge lase. Ines je bila najbolj nesrečna, ker je njo razumljivo najbolj pikalo. A je razumela, po zmagi pa je imela tudi največ besede pri tem, da gre brada čim prej stran. Foto: Reuters
       Moraš biti na pravem kraju ob pravem času. Ta festival je bil na Bledu, kamor je prišel s Švedske skavt, ki me je videl. Sam sem takrat igral dober hokej in bil v pravi formi. Okoliščine so se tako razpletle, da sem čez dve sezoni igral na Švedskem in od tam odšel v Los Angeles.       
 O faktorju sreča, ki nadgradi talent in trdo delo.
Gašper in Anže Kopitar
Pet let mlajši Gašper že od malega sledi korakom Anžeta. Po mladinskih ligah v ZDA se zdaj odpravlja na Švedsko, kjer bo med člani debitiral v dresu drugoligaša More. Foto: anzeseleven.com
       Trenutno je to vroče. Bomo morali še kakšno majico več natisniti, kar je zelo lepo, ker bodo vsa ta sredstva šla v dobrodelne namene. Prav tako kot vsa sredstva, ki jih bomo zbrali na bližnjem golfturnirju. To je stvar, v katero sem se hotel poglobiti. Kot veste, mora vsak športnik nekaj vrniti okolju. To delam z veseljem, vzame nekaj časa, a glede na to, da lahko pomagamo otrokom, je to nekaj nepopisno lepega.       
 O svoji kolekciji Eleven in njenem namenu.
Anže Kopitar
Anže Kopitar bo v soboto na Kraljevskem golfigrišču na Bledu gostil 2. dobrodelni turnir. Navdušenemu in ambicioznemu golfistu bodo družbo delali številni slovenski športni asi (Jan Muršak, Marko Milič, Goran Dragić, Jure Košir, Uroš Zorman in Srečko Katanec). Posebni gost turnirja pa bo njegovo desno krilo iz 1. napada Kraljev, Justin Williams. Foto: Uradna stran Anžeta Kopitarja
VIDEO
Pogovor Marjete Hočevar z...
VIDEO
Sprejem Kopitarja v rodni...
VIDEO
Portret Anžeta Kopitarja
VIDEO
Stanleyjev pokal v rokah...

Dodaj v

"Kralj Kopi" živi sanje in poudarja: "Hokej je moje življenje"

Nedeljski gost Vala 202 - Anže Kopitar
25. junij 2012 ob 11:23
Ljubljana - MMC RTV SLO

Pri 24 letih je Anže Kopitar uresničil svoj moto "živeti sanje". Zdaj jih res živi, z njim pa tudi hokejska Slovenija, ki je bedela in gledala njegove mojstrovine in vragolije preostalih bradatih Kraljev.

Postati zmagovalec hokejske lige NHL so sanje hokejistov z vsega sveta, a le malokdo jih res uresniči. Anže Kopitar je bil že kot kratkohlačnik odločen, da jih bo, do izpolnitve svoje največje želje pa je prelil ogromno litrov znoja, preživel na ledeni ploskvi nešteto ur, odšel od doma na daljno Švedsko pri 16 letih, za nagrado pa bil izbran v 1. krogu.

Pri Los Angelesu je v šestih letih prehodil pot od enega najslabših moštev do prvaka najboljše hokejske lige na svetu, pri tem pa je bil kot 1. center in najučinkovitejši igralec ključen mož moštva, katerega mlado jedro napoveduje kmalu še kakšen naskok na Stanleyjev pokal.

Kot nedeljski gost Vala 202 se je "Kopi" v pogovoru z Alešem Smrekarjem razgovoril o svoji karieri, velikem uspehu, družini in svoji postranski strasti, golfu. Spodaj si lahko preberete najzanimivejše dele tričetrturnega intervjuja, v celoti pa mu lahko prisluhnite na tej povezavi.

Čestitke iz srca za uspeh, za katerega si slovenski ljubitelji hokeja pred leti niso mogli niti predstavljati, da bi bil začinjen slovensko?
Najlepša hvala za čestitke. Mogoče tudi letos čez sezono ni izgledalo tako, a decembra so se stvari obrnile in se končale na najboljši možni način.

Ljubitelji hokeja in Lige NHL si predstavljajo, da bodo lahko od blizu videli pokal. Lahko poveste, kako naj bi bilo to videti?
Ker je to največja lovorika v hokeju, je z njo povezanih veliko pravil. Ravno vsak ne more dvigniti pokala oz. nihče, če ni zaslužen za zmago oz. vpleten v zmagovito moštvo. Nekaj bo pravil, jaz osebno in dva gospoda, ki skrbita za pokal, bomo poskrbeli, da se bo za pravila vedelo in da ne nikakršnih nesporazumov.

Rekli ste, da je veliko težji, kot ste si predstavljali, preden sta ga zasluženo dvignili.
Po pravici povedano si nisem čisto dobro predstavljal, kaj pričakovati. Na koncu so mi povedali, da je težak 16 kg. Na začetku ni niti toliko težak, ko pa ga nekaj časa držiš nad glavo, pa se roke malo utrudijo in se začnejo tudi tresti, a to res ni težava ob takem užitku.

Kaj doživlja človek, ko gleda to nepregledno množico ljudi. Kako je videti z avtobusa navzdol?
Bilo je res nekaj posebnega. Kingsi so bili ustanovljeni pred 45 leti, in ko končno osvojiš naslov, je to nekaj posebnega. Navijači so pripravili super vzdušje, mislim, da jih je bilo do pol milijona. Dan, ki si ga bom zapomnil za zelo dolgo časa, če ne že za vse življenje. Osebno sem zelo užival, tako da res računam na še kakšen tak dan.

Težko je primerjati dva različna svetova, vendar ali vas je sprejem na Brniku in na domači Hrušici mogoče še bolj ganil kot slavje v ZDA?
Upam, da se ne bom komu zameril. Čeprav je bilo v Los Angelesu malce več ljudi, je vedno najlepše priti domov. Že množico na letališču je bilo super videti. Še več ljudi je bilo na Hrušici - neopisljivo lepo. Nisem pričakoval takšnega sprejema, čeprav sem vedel, da nekaj malega bo. Osebno sem res lepo sprejemal te trenutke.

Ne moremo mimo pokala, okoli katerega je veliko tradicije in navad. Vsakemu članu zmagovitega moštva pripada en dan s pokalom. Vi ste ga enkrat že pazili prejšnjo nedeljo, ko so vas videli z njim na obali Tihega oceana.
To uradno še ni bil moj dan s pokalom, to je bil en "bonus". Pokal tisti dan ni imel obveznosti in sem mogoče kar nekoliko naivno vprašal, če si ga lahko malo sposodim za kakšno uro ali dve. Varuhi pokala so privolili in z Ines sva ga odnesla na plažo ter se tam nekajkrat slikala za spomin.

O Stanleyjevem pokalu govorite, kot da bi bil iz mesa in krvi.
Mogoče je to nekaj še najbolj posebnega pri pokalu. Vsak igralec govori o njem, kot da bi imel res pljuča in bi dihal. Nekateri strokovnjaki pravijo, da je to najtežja lovorika, ki se jo da osvojiti, zato je res nekaj posebnega, da lahko deliš čas z "njim".

Malo pred novim letom ste si za novoletno željo zaželeli Stanleyjev pokal, čeprav moštvu ni šlo dobro, navijači pa so trepetali, ali se boste sploh uvrstili v končnici. Ali ste takrat res verjeli v osvojitev pokala?
Mislim, da je bila to posebna lastnost našega moštva, ker tudi v najtežjih časih nismo nehali verjeti, da se to ne bi moglo zgoditi. Vedeli smo, da sezona ni najbolj rožnata. Ob koncu smo imeli še 20 tekem, izmed katerih smo jih morali za "playoff" dobiti 14. Vedeli smo, da če se to zgodi, da bomo imeli dobre možnosti in pravi ritem za najpomembnejši del sezone. To je tudi v resnici zgodilo, bili smo na vrhuncu naše igre, kar se je tudi pokazalo skozi končnico.

Zdaj se že zavedate, da ste pri 24 letih uresničili svoje sanje in sanje številnih hokejistov, ki se niti ne približajo Ligi NHL.
To je res nekaj takega posebnega, ko se ozreš nazaj. Pred mano je, vsaj tako upam, vsaj še dobrih 10 let igranja hokeja in res upam, da bo prišel še kakšen tak dan, ko se bomo še bolj poveselili.

Opaziti je bilo, da tudi po naslovu prvaka ostajate trdno na tleh, ne preveč evforični. Ali je to del vašega šampionske osebnosti ali kaj drugega, ali pa je bilo to samo tako videti?
Zagotovo je to del moje osebnosti. Mogoče je malce mirno izgledalo navzven, a znotraj je bilo pravo veselje. Ko je sirena odpiskala konec tekme, so vsa čustva prišla na plano in je bilo veselje nepopisno.

V projekt Kopitarjev Stanleyjev pokal je bilo vloženega veliko trdega dela, treninga, odrekanja, a tudi talenta, ki vam je bil položen v zibelko.
Talenta se ne da naučiti. Če ga izkoristiš, te lahko ponese - ne samo v hokeju - v višave. Imel sem to srečo, treba je bilo še trdo delati, a zdaj lahko rečem, da sem na vrhu sveta.

Na Hrušici in v Sloveniji vaš zvezdniški status ni vprašljiv, kako pa je v Los Angelesu?
Zdaj ko smo osvojili Stanleyjev pokal, je te prepoznavnosti vse več. Ko so Clippersi in Lakersi izpadli v 2. krogu končnice Lige NBA, smo ostali samo še mi poleg bejzbola, ki pa je šele na začetku sezone. Kingsi so bili pogovor mesta, tako da je prepoznavnost zdaj veliko večja kot kdajkoli prej.

Oče - Matjaž Kopitar, sam nekoč odličen hokejist in zdaj selektor "risov" - vas je pri treh letih in pol postavil na drsalke. Vaš talent je bil hitro opazen, kdaj pa ste vi sami spoznali, da imate neverjeten hokejski talent?
Težko je pokazati točno na eno leto, ko se zaveš, da gredo stvari v pravo smer. Prelomnica je bil nabor Lige NHL leta 2005, ko sem bil izbran v 1. krogu. Prej sem vedel, da je moja hokejska kariera nekaj posebnega, ko pa si enkrat izbran na "draftu", se zaveš, da delaš prave stvari, ki jih moraš še nadgraditi. Ta dan v mojem življenju bi izpostavil, čeprav sem vedel, da me čaka še trnova pot, a mislim, da se vse začne tam.

Preden ste šli na Švedsko, ste še igrali v Sloveniji, kjer ste zelo hitro zaigrali pri članih drugega jeseniškega moštva. Pri tem ste se na ledu srečali tudi z vašim očetom, ki je igral za Maribor. Matjaž priznava, da mu je bilo takrat izredno mučno; se spominjate te tekme?
Verjamem, da mu je bilo veliko bolj mučno kot meni. Kot 15-letni fant se mogoče nisem niti zavedal nelagodnosti na njegovi strani. Bil je en zanimiv dogodek. Spravil sem se v nek resnejši boj, ne pravi pretep, in je oče hitro priletel do mene in bolj kot mene odrinil svojega soigralca. Po tistem sva, mislim, samo še enkrat ali dvakrat igrala drug proti drugemu. Veliko lažje je igrati proti bratu, še lažje pa z bratom in očetom.

Ko smo pri nelagodju: mama in ata pravita, da je bilo še posebej mučno, ko ste pri 16 letih odšli na Švedsko v Södertälje nabirat prepotrebne izkušnje. Ali je bilo mučno tudi za vas, ne samo za starše?
Pri 16 letih mogoče misliš, da si že pripravljen, a ko pride enkrat tisti dan, hitro izveš, da nikoli nisi povsem pripravljen na takšen korak. Vem, da je bila to najboljša poteza, če sem hotel igrati hokej. Slovenska liga je bila takrat že osvojena in potreboval sem nove izzive, konkurenco. Tistega dneva se spominjam, kot bi bilo včeraj. Bili smo na letališču v Celovcu, pretečenih je bilo kar nekaj solz in izrečenih nekaj zelo lepih besed. Sam prihod na Švedsko je bil kar težak: ob pristanku veš, da si sam in moraš poskrbeti zase. To me je pozneje naredilo močnejšega. Če bi bil še enkrat star 16 let, bi se odločil za identično pot.

Na Švedskem je šla vaša pot strmo navzgor in prišel je veliki dan NHL-nabora. 30. junija 2005 ste bili izbrani, kar ni bilo nobeno presenečenje, kvečjemu to je bilo presenečenje, da niste bili izbrani še višje kot na 11. mestu.
Aprila na SP-ju v Innsbrucku sem imel sestanek s športnim direktorjem Columbusa. Sam sem bil rangiran kot 6. na svetu in oni so imeli ravno izbor št. 6. Osebno sem bil prepričan, da me bodo oni izbrali, in ko me niso, mi je na oči kar malo padla tema. Potem že podvomiš: če me oni niso izbrali, ko so bili tako prepričani, mogoče me sploh nihče ne bo. Ampak ko so šefi Los Angelesa poklicali moje ime, je tisto breme padlo z mene.

Srečna naključja so športniku prepotrebna, da pride na vrh sveta. Kakšna bi bila vaša vloga, če bi bili izbrani kje drugje?
To je nemogoče napovedati, kaj bi se lahko zgodilo. V tistem trenutku sem se zavedal, da sem bil prvi izbor Los Angelesa, kar je bilo zame najpomembnejše. Ne morem si predstavljati, kako bi bilo drugje. Ker LA je res moj drugi dom in se lahko primerja z mojo oz. našo Hrušico. Mogoče je malce večji kraj, ampak tam se jaz počutim odlično, tako kot vsi moji, kar je zame najpomembnejše.

6. oktobra 2006 prva tekma v Ligi NHL in kar dva gola proti Anaheimu. Ste bili tudi sami presenečeni nad tem?
Zelo. Pred prvo tekmo so bili živci, trema kar močno prisotni. V 1. tretjini sem dobro odigral in dobil občutek, da se lahko kosam z imeni, kot so Pronger, Niedermayer, Selanne. Potem si samozavestno rečeš, da je to igra, ki jo igraš od malega in jo znaš igrati. 2. tretjina je prišla in sem dosegel dva zadetka. Potem veš, da spadaš tja in moraš igrati po najboljših močeh, kar je cilj vsakega športnika. Vsekakor je bila ta debi nekaj posebnega.

Že v prvem intervjuju ravno po tej tekmi ste odgovarjali v izvrstni angleščini, ki je zdaj po 6 letih v ZDA že čisto prava "amerikanščina". Igra z babico, ko sta vadila intervjuje v v angleščini, se je torej izplačala, ali to novinarji napihujemo?
Mogoče je malo potencirano. Se je pa to res zgodilo. Ko sem bil majhen, sem si želel, da bi igral hokej nekje drugje kot v Sloveniji. Angleščina je najbolj prepoznaven jezik, zato sem se odločil, da se je naučim, ker jo bom rabil za takšne in drugačne intervjuje. Že takrat sem imel vizijo, kaj želim delati in kje. Sanje so se mi uresničile, težko je povedati, kako sem vesel zdaj. Še enkrat: osvojili smo Stanleyjev pokal in smo prvaki Lige NHL ter na vrhu sveta.

Čeprav ste se komajda uvrstili v končnico, ste nato šli do konca. Kako to?
Končnica je poglavje zase. Ko se uvrstiš, je to šprint do štirih dobljenih tekem. Letos se je videlo, da ko prideš notri, imaš vse možnosti za osvojitev naslova prvaka. Mi smo po vrsti premagali 1., 2. in 3. iz naše Zahodne konference. Treba se je uvrstiti v končnico in nato najbolj vroča ekipa zmaga. V slačilnici smo vedno verjeli v to, da nam to lahko uspe.

Posebna zgodba končnice je tudi toliko omenjena brada.
Samo izkušnja puščanja brade je nekaj posebnega. Sam nisem imel tako goste, tako da me ni tako srbela kot vse druge. Odličen občutek je, ko se naslednji dan obriješ in ljudje vidijo tvoj normalen obraz.

Družina je za vas zelo pomembna, je del tega zmagovitega mozaika. So vaše družinske vezi vedno močnejše?
Da, to je nekaj najlepšega. Trenutki, ko so po osvojenem pokalu vsi prišli na led in smo se tam objemali, veselili in tudi malo jokali ter se na koncu slikali s pokalom. To so trenutki, ki jih hočeš preživeti z družino. Te podobe bodo vedno z nami.

Slovenci zelo radi gledamo skozi denar. Leta 2008 ste podpisali sedemletno pogodbo, vredno dobrih 47 milijonov dolarjev. Leni bi rekli, zdržite do leta 2015, potem pa vam ni treba več delati. Vi zagotovo malce drugače gledate na to?
Hokej je moje življenje. Glede na to, da se moja pogodba izteče čez 4 leta, je moj cilj, da igram še dobrih 10 let. To je ljubezen do hokeja, ki si je laiki mogoče ne morejo sploh predstavljati. Čeprav v NHL-u ne bi bilo tako visokih pogodb, se bi hotel prebiti tja in tam igrati.

Glede na to, kakšna osebnost ste in da ste obkroženi z družino, najverjetneje tudi pametno vlagate denar?
Imamo menedžerko, ki skrbi za to, da so davki plačani in podobno. Imam tudi jaz roko nad tem, a vem, da opravlja odlično delo. Zaupam ji z vsemi sredstvi in vedno znova se dokazuje, da je prava za to delo.

Dobrodelnost in vrhunski šport gresta z roko v roki - ne samo zaradi dostopa do denarja, ampak tudi zaradi tega, ker slišite in vidite marsikaj.
Veliko je zgodb, nesrečnih, ki pridejo v vednost igralcev. Zato se odločamo za različne skupine in pomoči. Ali so to otroci, zboleli za rakom, ali družine, ki si ne morejo privoščiti počitnic ali šolskih potrebščin. Veliko je možnosti za dobrodelno delovanje, osebno sem se odločil za ta turnir. Nekateri soigralci določijo vsoto in jo pomnožijo z goli. Vsi smo zelo ponosni na to, da lahko pomagamo.

Sami ste omenili golf, ki je vaš glavni način umika iz hokejskega sveta. Ga veliko igrate?
Mogoče že preveč, tako da so kdaj doma že tudi jezni. To je sprostitev zame, ko grem lahko v naravo, okrog sebe vidim samo zelenje in drevesa, kar mene najbolj sprošča. Sem zelo intenziven golfist; če kdaj ne gre po mojih pričakovanjih, mogoče niti ni tako sproščujoče. Skozi sezono sem vedno v notranjih prostorih: dvorana, slačilnica, počitki doma, in ko grem na sveži zrak, je to zame nekaj najboljšega.

Ste med boljšimi golfisti med hokejisti?
Ne še. Upam, da bom nekega lepega dne tudi med najboljšimi.

Kako bo pa izgledalo vaše poletje? Oče Matjaž že komaj čaka, da tudi vi po zgledu brata Gašperja začnete trenirati.
Gašper že nekaj časa pridno trenira, ker je sezono zaključil prej kot jaz. Treniral je že v Los Angelesu med našo končnico. Sam sem dobil še nekaj prostega časa, a kmalu bo treba zavezati teniske in oditi v fitnes in na tekaško stezo.

Za kakšen dan ali dva boste pa z Ines vseeno nekam pobegnili.
Bilo bi zelo lepo, tudi upam, da bom dobil kakšen podaljšan vikend. Doma bodo zagotovo pogajanja.

T. G., Aleš Smrekar (Val 202)
Prijavi napako
Komentarji
RYAN
# 25.06.2012 ob 11:33
ne najdem več superlativa zanj,tko da bom rekel samo skromno.....pokal gor!!!!
metk
# 25.06.2012 ob 11:35
ŽAL MI JE KER NISEM PREVEDEL, AMPAK VSEENO :

http://www.jutarnji.hr/boris-dezulovic--legenda-o-wajnzeu-kopitaru/1036405/?fb_ref=iznad-clanka&fb_source=home_multiline
timoti
# 25.06.2012 ob 11:40
čestitke za članek/intervju. Anže, pnosni smo nate. Hvala za vse trenutke navdušenja!
sonce12
# 25.06.2012 ob 12:23
@metk hvala za tale link, Vsi preberte članek, obvezno, tako dobrega članka že dolgo ne, Kapo dol Boris Dežulovičv izjemen članek,o našem kralju
golaž
# 25.06.2012 ob 14:25
SkodaOctavia
# 25.06.2012 ob 14:23




KOPI is KING!!!

Galaxy najlepša hvala!!! lep dan
Slycer
# 25.06.2012 ob 13:12
In financiral tvojo umazano kapitalistino kariero??!!?! Maš da jo izdaš zastonj, dar ljudem.

Sem bil pa tukaj prvi, tralala! Kar poglej gor.
Slycer
# 25.06.2012 ob 12:06
Hohohoh Williams na Bledu!
iowa
# 25.06.2012 ob 13:13
rubin

dej skoz okno skoč, pa da vidiš, če te bo keri gasilc pol pobiral z asfalta
Galaxy
# 25.06.2012 ob 13:00
LA Kings - Road to the Stanley Cup final! Uživajte :)

iowa
# 25.06.2012 ob 12:25
long live the king!
dvx
# 25.06.2012 ob 17:03
Včeraj smo si na Š1 ogledali dokumentarec iz SP dečkov let 2000 v Kanadi. Seveda je bil med člani naše reprezentance tudi Anže Kopitar. Prav simpatično je bilo gledati te fantke, ki so danes že pravi možje. In Anže celo nosilec Stanleyevega pokala. Od danes že znanih igralcev se spomnim še Aleša Sile. Ostalih pa se ne spomnim oz. jih ne poznam. Super več kot uro dolg potopis. Bilo bi lepo, če bi ga kdaj predvajala še kakšna druga televizija. Gotovo bi se še kakšnega otrok navdušili za hokej.
miki331
# 25.06.2012 ob 16:01
metk

ŽAL MI JE KER NISEM PREVEDEL, AMPAK VSEENO :

http://www.jutarnji.hr/boris-dezulovic--legenda-o-wajnzeu-kopitaru/1036405/?fb_ref=iznad-clanka&fb_source=home_multiline


Tega sploh ne smeš prevest! Izgubi polovico smisla! Dober članek!
iowa
# 25.06.2012 ob 14:09
takim kot je rubin bi res mogl net izklopt, pa prepovedat otroke imet
Hladilnik
# 25.06.2012 ob 12:55
dežulović praktično vse majstrsko napiše ! Tip je car, humorja mu nikol ne zmanjka.
sporties
# 25.06.2012 ob 12:34
Anže je resnično športnik in je vzor vsakemu našemu mlademu hokejistu. Vse je dosegel in mu želim, da se mu uresničujejo željeni cilji!!!
Galaxy
# 25.06.2012 ob 14:11
SkodaOktavia

[video]value[/video]

Tam kamor piše value dodaš link recimo http://www.youtube.com/watch?v=ZVZ5aOaSa
cY

Tukaj KLIK pa imaš vse kode tudi za ustavljat slikce in podobno.

Lep dan še naprej in obilo zabave :)
Kasper19
# 25.06.2012 ob 13:37
knjigo boš izdal???! :):):) in kdo misliš, da jo bo bral?? ovčke??-če računaš na njih, bodi do njih bol spoštljiv, drugače ti nebodo nosile denarja
LosAlamos
# 25.06.2012 ob 12:43
Anže je res odličen.

Zanimiv pa je tudi tale članek:

http://www.jutarnji.hr/boris-dezulovic--legenda-o-wajnzeu-kopitaru/1036405/?fb_action_ids=10150961
777904690&fb_action_types=og.likes&a
mp;fb_source=other_multiline
B in .
# 25.06.2012 ob 19:39
Tega fanta preprosto moraš imeti rad...

Če se je zaradi njega ponoči zbujal Dalmatinac, ni treba več nič dodati.
Galaxy
# 25.06.2012 ob 14:46
Ni problema :) LP
Belfast boy
# 25.06.2012 ob 14:23
Kopi je legenda kot oseba..sam poglejte ostale hokejiste..pjani skos babe menajo k spodne gate itd itd.. to pa talent sta glavna razloga da je svetlobna leta pred vsemi v Sloveniji..JE in BO! ;)
Samo Zakes
# 25.06.2012 ob 13:52
Vsakic sproti se zacudim, kako skromen je Anze Kopitar. Ta clovek je res sportna zvezda, kot jih Slovenci skozi zgodovino premoremo kaj malo...
Fascinira odgovor na vprasanje, kako bi opisal svoj gol v podaljsku prve tekme finala: Kopi opise akcijo in jo konca z - imel sem veliko srece.
Z besedami koreninca: Ker car!
SkodaOctavia
# 25.06.2012 ob 13:36
a mi nekdo prosim pove kako prilepiš video gor? hvala
Ponoru
# 25.06.2012 ob 12:28
Matjaž Kopitar, Jan Muršak, Marko Milič, Goran Dragić, Jure Košir, Uroš Zorman in Srečko Katanec

Kakšni gostje =O
fanica28
# 25.06.2012 ob 20:36
rekla bom samo nekaj; HVALA KER OBSTAJAŠ
daryankoff
# 25.06.2012 ob 13:09
Komaj čakam novo sezono. Težko bom zdržu brez hokeja zdaj čez poletje:)
Slycer
# 25.06.2012 ob 13:08
LOL rubin spet na delu!
misko1979
# 25.06.2012 ob 17:18
metk

hvala za link tale dežulovič je pa car!!
primko
# 25.06.2012 ob 19:09
Zadnje dni sem prebral res veliko intervjujev za Anžetom in res je fant lahko vzgled vsem slovenskim športnikom.
Nikjer pa nisem zasledil, da bi ga kdo karkoli vprašal o reprezentanci.
jaka93
# 25.06.2012 ob 18:57
Ne vem kaj naj sploh rečem zanj, res sami superlativi. Tok je že dosegu pa ostaja skromen, dobrodelen res človek v pravem pomenu besede. Kopi legenda upam, da ns še velikrat razveseliš s svojimi goli ;)
Anze73
# 25.06.2012 ob 16:33
@metk: prevod bi res uničil večino, kot je povedal miki331 .... članek ob katerem sem se nasmejal in ob katerem so mi šle kocine pokonc ....
miki331
# 25.06.2012 ob 16:05
rubin

Res ne vem zakaj se nekateri ljudje delajo norca z uspešnih ljudi v svetovnem merilu, takih pri nas ni veliko. Če ti pač niso všeč jih pač ne spremljaj če si pa tu zgolj za provokacijo pa bog ti požegnaj!
roccer
# 27.06.2012 ob 15:26
komaj čakam spet vstajat ob 2.00!
tenisač
# 26.06.2012 ob 13:42
Loh bi ga vprašal tudi, kakšne so možnosti da naslednje leto zaigra na kvalifikacijskem turnirju za Olimpijske igre.
iRobert
# 26.06.2012 ob 02:56
@rubin get a life zafurstriranec :)!
pinkfranc
# 28.07.2013 ob 16:09
pinkfranc
# 28.07.2013 ob 16:08
[video=youtube;Tjw3mOrlMIc]http://www.yo
utube.com/watch?v=Tjw3mOrlMIc[/video]
pinkfranc
# 28.07.2013 ob 16:06
pinkfranc
# 28.07.2013 ob 16:05
pinkfranc
# 28.07.2013 ob 16:03
fedorov71
# 25.07.2012 ob 12:05
KOPI je vzornik vsem mladim športnikom, starši pa naj se učijo od Kopijeve familije. Super si Anže!
friks
# 08.07.2012 ob 12:23
metk
# 07.07.2012 ob 06:34
RJSlo
# 26.06.2012 ob 13:23
50 milijonov za novo sezono?????
RJSlo
# 26.06.2012 ob 13:22
http://www.jutarnji.hr/boris-dezulovic--legenda-o-wajnzeu-kopitaru/1036405/
KopitarTheGreat
# 26.06.2012 ob 08:47
*LOL, kera napaka; zdj, hehe
KopitarTheGreat
# 26.06.2012 ob 08:46
Kopi tis car! Če kermu prvošm počitek ga njemu po vsem tem, poškodba, rehabilitacija, težki treningi pa še dolga, uspešna sezona, slavje, uf... Zasluženo te zarad mene ni kšn mesec, dva pol pa nazaj po pokal in v novo (konc) sezono! pa še to, 11 še nikol ni bla tolk šampionska cifra kt je zd, hehej... GK!
Slycer
# 25.06.2012 ob 21:03
Našel.
Slycer
# 25.06.2012 ob 21:00
Ali kdo ve kako je s prijavo na Anžetov turnir?!
Kazalo