Znova se bodo nastavljale budilke in puščale brade, saj gre v Ligi NHL končno zares! Znanih je najboljših 16 klubov elitne hokejske lige, ki se bodo, po zaradi "lockouta" skrajšani šprinterski sezoni, zdaj pomerili v končnici, kjer pa ne bo prizanašanj. Nekateri pari imajo izrazitega favorita, drugi so izredno izenačeni, tretji imajo veliko neznank, kar zagotavlja novo pestro hokejsko pomlad.

Prvič po 17 letih so se v končnici znašla vsa "Original 6" moštva, a pri tem smo dobili le en nostalgični 1. par Boston - Toronto. Zanimivo, da se je od lanskih sedmih najslabših moštev, letos kar petim uspelo prebiti v končnico, najslabši Columbus pa jo je za las zgrešil, kar vnovič dokazuje, kako izenačena je Liga NHL. A to po lanskem šampionskem podvigu Los Angelesa, ki je z Anžetom Kopitarjem na čelu kot osmopostavljeno moštvo osvojilo prvi Stanleyjev pokal, dobro vemo tudi v Sloveniji.

KONČNICA, 1. krog, VZHOD

PITTSBURGH (1) - NY ISLANDERS (8) (letošnjo serijo s 4-1-0 dobil Pittsburgh)

Dvoboj znancev iz Atlantske divizije, kjer mora Pittsburgh (36-12-0) potrditi, da je prvi favorit Vzhoda. Pingvini so se kljub zanesljivemu vodstvu močno okrepili med prestopnim rokom: kvartet Jarome Iginla, Brenden Morrow, Jussi Jokinen in Douglas Murray je svojo vrednost hitro dokazal, ko so med nosilci igre Pensov kosile poškodbe. Pittsburgh je zdaj skoraj povsem zdrav - vprašljiv je le še čas vrnitve kapetana Sidneyja Crosbyja, ki je bil do zloma čeljusti z naskokom najboljši igralec lige. A visokooktansko moštvo, se še spominja lanske katastrofe s Philadelphio.

NY Islanders (24-17-7) se je po letu 2007 prvič uvrstil v končnico, pri čemer je zgled dajal vzhajajoči zvezdnik lige John Tavares. Po letih zablod se je na Long Islandu oblikovalo jedro, ki bi lahko v prihodnosti naredilo nekaj škode, vprašanje pa je, ali že letos. V vratih je odgaral ruski veteran Jevgenij Nabokov, adut Otočanov, ki bi znal načeti Pingvine, pa je igra z igralcem manj. Islandersi so sklenili redni del z 12-2-4, a kaj ko so v zadnjih letih Penguinsi povsem dominirali v medsebojnih obračunih.

MONTREAL (2) - OTTAWA (7) (pravična delitev serije s po 2 zmagama)

Kanadski in divizijski obračun ter prvi med sosedoma. Montreal (29-14-5) je bil lani najslabše moštvo Vzhoda, letos pa je dolgo bil povsem pri vrhu, na koncu pa je Canadiensom forma padla le za spoznanje manj kot Bostonu in divizija je bila osvojena. Trener Michel Therrien je prerodil "habse", ki so skombinirali izkušnje in mladost, predvsem pa imajo v slačilnici izjemno kemijo. Po začetnem pogodbenem sporu je branilec PK Subban odigral kot zvezdnik ter s tem razbremenil "odrešenika" Careyja Pricea.

Ottawa (25-17-6) je spisala neverjetno zgodbo - med sezono je za dalj časa izgubila štiri najboljše hokejiste, a s kolektivnim duhom in predvsem zagrizeno obrambo so Senatorji obdržali mesto med najboljšimi. Na koncu, ko se je vrnil tudi najboljši vratar rednega dela Craig Anderson je forma malce popustila, a nato se je čudežno vrnil Erik Karlsson, najboljši ofenzivni branilec lige, in glavno mesto Kanade je preplavil optimizem.

WASHINGTON (3) - NY RANGERS (6) (redni del z 2-0-1 pripadel Washingtonu)

Četrti obračun v zadnjih petih letih! Washingtonu (27-18-3) se je na polovici sezone odprlo in z nizom 15-2-2 so osvojili sicer najšibkejšo divizijo lige - Jugovzhod. Pravi Aleksander Ovečkin je znova tu - 32 golov mu je prineslo tretjo lovoriko Maurice Richard, pri čemer je na zadnjih 19 tekmah zabil 19 golov. A ob kapetanu se je na staro raven vrnil še nekoč najbolj nevarni branilec lige Mike Green, zaradi česar imajo Capitalsi najbolj smrtonosen "power-play" lige.

NY Rangers (26-18-4) so bili favoriti na papirju, ki pa jim ni šlo in so se vseskozi vrteli okoli 8. mesta. Po "povratni" menjavi s Columbusom so "modrosrajčniki" dobili nazaj globino in končali redni del z izkupičkom 10-3-1. Rick Nash zadeva, kot se to od njega pričakuje, mesto 1. centra pa je prevzel Derek Stepan, čeprav se je na koncu prebudil tudi Brad Richards. V obrambnem delu igre glavna beseda še vedno pripada vratarju Henriku Lundqvistu, ki pa upa, da se bo na modro črto vrnil Marc Staal. Lani so Rangersi kot postavljeni v 2. krogu potrebovali sedem tekem, da so strli Washington.

BOSTON (4) - TORONTO (5) (Boston dobil redni del s 3-1-0)

"Original 6" obračun in to prvi po letu 1974 med tekmecema, ki sta tako zaznamovana z medsebojnimi menjavami. Boston (28-14-6) velja za velesilo, ki bi morala konkurirati Pittsburghu. A izredno uravnoteženo moštvo ima težave z učinkovitostjo, s formo pa imata težave mlada upa, od katerih je veliko odvisno: Tyler Seguin in Dougie Hamilton, ki sta postala Kosmatinca po zaslugi menjavi za Phila Kessela. Če že ne zabijajo z lahkoto, kot bi mogoče sodili po imenih, pa jim je še veliko težje dati gol, saj obramba z Zdenom Charo in vratarjem Tuuko Raskom deluje kot dobro naoljen stroj.

Toronto (26-16-5) je dočakal prvo končnico po dolgih devetih letih. Kessel je bil neprestana grožnja v napadu, preboj je dočakal center Nazem Kadri, še največ težav v napadu je bilo zaradi krhkega zdravja Joffreyja Lupula. Obrambni del moštva ni zveneč, a solidno opravlja svoje delo, vprašanje pa je, kako se bo odzvala na intenzivnost "playoffa". Kljub neprestanim govoricam o prihodu Luonga se je vratarski dvojec Reimer - Scrivens izkazal zaupanja vrednega. Težava za "središče hokejskega sveta" je popolna dominacija Bostona na medsebojnih tekmah v zadnjih letih. Tip 1.

ZAHOD

CHICAGO (1) - MINNESOTA (8) (letošnja serija 2-0-1 za Chicago)

Prvo "playoff" srečanje klubov iz srednjega zahoda ZDA. Chicago (36-7-5) je bil z naskokom najboljše moštvo Zahoda, pri čemer v prvi polovici sezone sploh niso doživeli pravega poraza (21-0-3), sezono pa končali z izplenom 10-3-2. Trio Jonathan Toews, Patrick Kane in Marian Hossa že od januarja daje vedeti, da Blackhawkse zanima samo ponovitev pomladi 2010. Obramba z Duncanom Keithom in vratarsko navezo Corey Crawford - Ray Emery je kot edina v ligi prejela manj kot 100 golov!

Zmaga na poletni tržnici je Minnesoti (26-19-3) prinesla prvo končnico po petih letih, a po velikih nihanjih le za las. Wild je znova padel v formi ravno ob koncu, a se je rešil na 8. mesto ravno na zadnji tekmi. Zach Parise in Ryan Suter sta upravičila silno skoraj 200-milijonsko investicijo, a "divjaki" še ne sodijo med elito. Adut 8. postavljenega kluba so posebne postavitve, ki so se letos močno izboljšale, a največja odgovornost sloni na vratarju - veteranu Niklasu Backstromu.

ANAHEIM (2) - DETROIT (7) (letos z 2-1-0 boljši Detroit)

Dobri znanci z različnima zgodbama sezone. Anaheim (30-12-6) je bil dolgo za petami vodilnega Chicaga, a učinkovite predstave Racmanov so se ohladile potem, ko sta najboljša igralca Ryan Getzlaf in Corey Perry podpisala bogate pogodbe. Kljub manj tekmam v sezoni se zdi, da leta vendarle lovijo Teemuja Selanneja. Ducksi so tako v aprilu iztržili le povprečnih 7-5-1, potem ko tudi vratarska naveza Fasth-Hiller ni zmogla vzdrževati prejšnjega visokega nivoja.

22. zaporednih nastopov v končnici je tradicija, ki govori v korist rdečega stroja iz Detroita (24-16-8). Po upokojitvi št. 5 Nicklasa Lidstroma, številnih poškodbah in nestalni formi so se Rdeča krila aprila znašla v škripcih, iz katerih pa sta jih ob koncu potegnila Pavel Dacjuk in Henrik Zetterberg. Forma je tu, izkušenj je več kot preveč, tako da Red Wingsi še zdaleč niso za odpis, saj imajo končno tudi nespornega 1. vratarja Jimmyja Howarda.

VANCOUVER (3) - SAN JOSE (6) (letos s 3-0-0 "pometel" San Jose)

Soočenje bodočih pacifiških tekmecev. Vancouver (26-15-7) letos ni bil na ravni prejšnjih dveh sezon, ko je bil najboljše moštvo rednega dela celotne lige. Tudi v nepretirano močni Severozahodni diviziji Canucski niso dominirali kot v preteklosti. Močno obremenjeno ladjo še naprej krmarita dvojčka Henrik in Daniel Sedin, ki pa sta ob koncu v pomoč le dobila zdravega Ryana Keslerja, še predtem ob prestopnem roku pa Dereka Royja. Vratarsko nelagodje ostaja, medtem ko Roberto Luongo s klopi spremlja Corryja Schneiderja, ki pa je vprašljiv za prvo tekmo.

San Jose (25-16-7) je dolgo izrazito nihal, a s prevetritvijo ob prestopnem roku so Morski psi postali veliko hitrejši in s tem tudi nevarnejši, pri čemer je temelj dobre sezone postavil vratar Antti Niemi. Napadalno jedro Joe Thornton, Patrick Marleasu, Logan Couture in Joe Pavelski zabija predvsem doma, medtem ko so Sharksi najslabši gostje med vsemi 16 udeleženci končnice.

ST. LOUIS (4) - LOS ANGELES (5) (letos s 3-0-0 gladko boljši Los Angeles)

Ponovitev lanskega dvoboja, v katerem "kopija" ni bila dorasla originalu, ki se je sprehodil do naslova. St. Louis (29-17-2) ostaja zvest trdnemu, discipliniranemu hokeju, ki dopušča zelo malo prostora in igre nasprotniku. Po toplo-hladnih igrah se je Bluesu aprila le poklopilo: 12-2-0! Kot prerojen brani Brian Elliott, ki je bil po polovici sezone najslabši vratar lige, zdaj pa je bil aprilska zvezda lige. Alex Pietrangelo drži izjemno obrambo, napad pa še vedno premore tri "prve napade", kjer pa ni pravega "snajperja". Blues obremenjuje tudi osem zaporednih porazov s Kingsi.

Los Angeles (27-16-5) je kljub (ne)pričakovanemu daljšemu premoru začel s šampionskim mačkom, ki pa so se ga postopoma znebili in vse bolj igrali kot prvaki - dominacija in prevlada z neutrudnim "forčekingom". Po operaciji je Jonathan Quick dolgo potreboval za dvig forme na MVP-raven, a ob koncu je že spominjal na "hitrega" iz lanske končnice. Napad z ostrostrelcem Jeffom Carterjem je še boljši kot lani, a glavna težava je, ker ni poškodovanega tihega voditelja slačilnice Willieja Mitchlla.

Kakšne so Vaše napovedi za 1. krog končnice 2013? Napovejte izide serij v komentarjih.