Letos imajo prvi izbor Phoenix Sunsi, kjer je kot prvi Slovenec v Ligi NBA zaigral Marko Milić, zatem sta zanje igrala še brata Goran in Zoran Dragić. Foto: www.alesfevzer.com
Letos imajo prvi izbor Phoenix Sunsi, kjer je kot prvi Slovenec v Ligi NBA zaigral Marko Milić, zatem sta zanje igrala še brata Goran in Zoran Dragić. Foto: www.alesfevzer.com

Nachbarja je leta 2002 Houston izbral kot 15., kar je še vedno najboljši dosežek slovenskih košarkarjev. Zagotovo bo letos mejnik izboljšan, saj bo Dončić izbran med prvimi. Visok izbor je bil tudi Rašo Nesterović, ki ga je leta 1998 kot 17. izbrala Minnesota. Leto pred tem je Philadelphia kot 33. izbrala Marka Milića, ki je kot prvi Slovenec zaigral v Ligi NBA. Leta 1997 je pogodbo s Chicagom podpisal Boris Gorenc, ki sicer ni bil izbran na naboru. Zaradi poškodbe so tik pred sezono pogodbo prekinili, je pa za slovite Bullse odigral McDonaldsov turnir v Parizu.

Enajst slovenskih košarkarjev je bilo do zdaj izbranih na naboru, če sem štejemo še Emirja Preldžića, ki je, ko je bil izbran, imel še slovensko državljanstvo, torej 12. Tako kot Preldžić tudi Erazem Lorbek in Sani Bečirović nista od izbranih nikoli zaigrala v NBA-ju. Sanija je leta 2003 kot 46. izbral Denver, dve leti pozneje je bil prav tako kot 46. izbran starejši izmed bratov Lorbek. Izbrala ga je Indiana. Zadnji Slovenec, ki je bil izbran na naboru, je bil lani Vlatko Čančar. Tudi pravice zanj so si zagotovili Nuggetsi, ki so ga izbrali kot 49.

Pred Čančarjem in če odštejemo Preldžića, je bil zadnji izbrani Slovenec Goran Dragić, ki je v NBA-ju naredil tudi najodmevnejšo kariero. Če bo Dončić že letos odšel v Ligo NBA, bo postal deseti Slovenec, ki bo zaigral na največjem košarkarskem odru. Med temi devetimi so trije tudi osvojili šampionski prstan, ob Nesteroviću sta prvaka – oba po dvakrat – postala še Beno Udrih in Saša Vujačić. Med deveterico, ki je dobila priložnost v NBA-ju, le Zoran Dragić ni bil izbran na naboru.

V spodnji fotozgodbi so predstavljeni dosežki deseterice, ki je zaigrala v NBA-ju. Da, število smo razširili na deset, saj ima slovenski potni list, hkrati je tudi reprezentant, Anthony Randolph, ki se je prav tako preizkusil v najmočnejši ligi na svetu.

26. 11. 1997 je Marko Milić postal prvi Slovenec, ki je zaigral v NBA-ju. Na srečanju proti New Jerseyu je za zmago Phoenixa tedaj 20-letni Kranjčan prispeval dve točki. Sicer pa ga je junija istega leta na naboru kot 33. izbrala Philadelphia, vendar je bil pet dni pred svojo prvo tekmo v NBA-ju zamenjan v Phoenix. Pred vrnitvijo v Evropo je nato dve sezoni preigral za franšizo iz Arizone. Skupaj je zaigral na 44 tekmah rednega dela in dveh končnice, v povprečju pa je v slabih petih minutah dosegel 2,5 točke. Vmes je sicer, ko je bil v NBA-ju prosti igralec, zaigral za Fenerbahče, po vrnitvi iz ZDA pa je najprej oblekel dres Olimpije, od koder se je tudi podal v najmočnejšo ligo na svetu. Foto: www.alesfevzer.com
Po Marku Miliću se je v Ligo NBA podal Rašo Nesterović, ki se mu je uspelo v ZDA tudi uveljaviti. Leta 1998, ko je bil Ljubljančan star 22 let, ga je na naboru kot 17. izbrala Minnesota in pred koncem sezone 1998/1999 se je odlični center tudi pridružil Kevinu Garnettu in druščini. V Minnesoti je ostal do leta 2003, ko se je, čeprav so mu Volkovi ponudili zelo donosno pogodbo, odločil za odhod v San Antoniu, kjer je kariero končal David Robinson. Rašo je tako kot v Minnesoti tudi tu moči združil s sijajnim krilnim centrom, tokrat s Timom Duncanom. Leta 2005, ko je bil njegov soigralec tudi Beno Udrih, si je z Ostrogam nadel šampionski prstan. Leta 2006 se je preselil v Toronto, kjer je bil najprej soigralec z Urošem Slokarjem, nato pa še s Primožem Brezcem. Po dveh letih je odšel k Indiani, a se po letu še za sezono vrnil k Raptorsom, kjer je leta 2010 nekdanji reprezentančni kapetan po skoraj 12 letih končal NBA-kariero. Zatem je odigral še eno sezono v Olympiacosu. Skupaj je v ligi odigral 875 tekem in v povprečju dajal nekaj manj kot sedem točk. Foto: Reuters
Leta 2001, ko je ravno dopolnil 21 let, se je v Ligo NBA tako kot Marko Milić neposredno iz Olimpije preselil Primož Brezec. Sežančana je leto prej na naboru kot 27. izbrala Indiana. Tri leta je igral za Pacerse, kjer sicer ni dobil velike priložnosti, jo je pa nato v novoustanovljeni franšizi, Charlotte Bobcats, in jo tudi dobro izkoristil. Brezec je dosegel prvi točki za to ekipo v NBA-ju in v sezoni 2004/05 v povprečju dosegal 13 točk na srečanje. Tri leta je nosil dres Risov, nato pa je zaigral še za Detroit in za kratko za Toronto, kjer je bil soigralec z Rašem Nesterovićem. Po sezoni v Rimu se je vrnil v NBA k Philadelphii, nato pa je zaigral še za Milwaukee. Za zadnji dve ekipi je skupaj odigral le 21 tekem. Zatem se je vrnil v Evropo, kjer je podpisal pogodbo v Rusiji. Skupaj je v najmočnejši ligi na svetu na parket stopil na 364 srečanjih, v povprečju pa je prispeval dobrih sedem točk. Foto: AP
22 let je bil star Boštjan Nachbar, ko se je iz Benettona preselil v NBA. Na naboru leta 2002 ga je Houston izbral kot 15., kar je še vedno najbolje med slovenskimi košarkarji. Med tretjo sezono je prestopil v New Orleans. Za franšizo, ki je tedaj nosila ime Hornets, danes pa so to Pelicansi, je igral dobro leto. Vmes so Hornetsi zaradi orkana Katrina svoje domače tekme igrali v Oklahoma Cityju. Februarja 2006 je sledila nova menjava za Dravograjčana, ki se je tokrat preselil v New Jersey. V svoji zadnji sezoni, preden se je leta 2008 vrnil v Evropo, kjer je podpisal zelo bogato pogodbo z moskovskim Dinamom, je odigral najboljšo sezono v karieri, ko je za Netse v povprečju dajal 9,8 točke na tekmo. Skupaj je v NBA-ju nastopil na 335 tekmah, njegovo povprečje pa je znašalo dobrih sedem točk. Foto: AP
Slovenski košarkar z najdaljšim stažem v Ligi NBA do zdaj je Beno Udrih. Šempetrčan je v najmočnejši ligi na svetu, kamor je odšel z 22 leti, potem ko ga je kot enega najobetavnejših evropskih igralcev leta 2004 kot 28. po vrsti na naboru izbral San Antonio, odigral 13 sezon. Hkrati je tudi košarkar, ki je zaigral za največ klubov. Po Spursih je oblekel še drese Sacramenta, Milwaukeeja, Orlanda, New Yorka, Memphisa, Miamija, kjer je zaigral z Goranom Dragićem, in Detroita. Beno je odlično začel v San Antoniu, ko je bil izbran tudi za novinca meseca, nato pa je celo zaigral na tekmi All Star novincev lige. V prvi sezoni, ko je bil pri San Antoniu soigralec z Rašem Nesterovićem, je osvojil šampionski prstan. Udrih je bil tudi del šampionske zasedbe Ostrog dve leti pozneje. Zatem je sledila selitev v Sacramento, kjer je igral najboljšo košarko v karieri. V sezoni 2010/2011 je v povprečju dosegal nekaj manj kot 14 točk na tekmo. Leto pred tem je v dresu Kingsov kot prvi Slovenec v NBA-ju vpisal trojni dvojček, kar mu je uspelo ob porazu proti Clevelandu. Le še Goranu Dragiču je pozneje uspelo na eni tekmi doseči trojni dvojček. V ligi je sicer skupno odigral 874 tekem, v povprečju pa je dosegal po dobrih osem točk na srečanje. Foto: EPA
Istega leta kot Beno Udrih je bil na naboru izbran Saša Vujačić, ki ima prav tako dva šampionska prstana. Los Angeles Lakersi so ga tedaj izbrali kot 27., torej mesto pred Benom. Z 20 leti se je Mariborčan podal v mesto angelov, kjer je šest let nosil dres slovite franšize. Ostrostrelec, ki v karieri ni na uradni tekmi nikoli zaigral za reprezentanco, je v letih 2009 in 2010 z Lakersi postal prvak. Ob drugem slavju, ko so v dvoboju dveh najuspešnejših franšiz Jezerniki na kolena spravili Boston, je Vujačić na odločilni sedmi tekmi prispeval ključna prosta meta za zmago. Zatem je sledila selitev v New Jersey, nato se je vrnil v Evropo k Anadolu Efesu, pa zatem podpisal desetdnevno pogodbo z Los Angeles Clippersi, avgusta 2015 pa je po novi kratki epizodi v Evropi vendarle dočakal novo pogodbo v NBA-ju. Pridružil se je New Yorku, kjer je odigral dve sezoni, zatem pa znova prišel v Evropo, k Torinu. V ligi je skupaj odigral 646 tekem in v povprečju dajal po pet točk. Foto: AP
Uroš Slokar, ki je na večni lestvici uradnih nastopov za slovensko reprezentanco na tretjem mestu za Jako Lakovičem in Goranom Dragićem, je v Ligi NBA prebil eno sezono. Leta 2005 ga je na naboru kot 58. izbral Toronto. Sezono pozneje, ko je bil 210 centimetrov visoki Ljubljančan star 23 let, se je podal k edini kanadski franšizi, kjer pa mu ni uspelo izboriti pomembnejše vloge. Nastopil je na 20 tekmah, v povprečju je na parketu prebil dobre tri minute in pol, v statistiko pa je vpisoval slabe dve točki. Pri Torontu si je garderobo delil z Rašom Nesterovićem. Po sezoni se je vrnil v Evropo, kjer je nato najprej zaigral za ruski Triumph. Foto: AP
Anthony Randolph je trenutno član Real Madrida, ko je igral v NBA-ju, pa še ni bil slovenski državljan, saj ima potni list šele leto dni. V NBA je prišel, ko je dopolnil komaj 19 let. Američan je bil na naboru istega leta kot Goran Dragić, a njega je Golden State izbral kot 14. Blestel je na poletni ligi leta 2009, ko je za sabo že imel sezono v NBA-ju. Tedaj je zasenčil tudi takrat novinca Stepha Curryja, ki je sicer leto dni starejši. Randolph je v povprečju dosegal skoraj 27 točk. Strokovnjaki so ga označili za enega največjih talentov generacije, na koncu pa, čeprav je bil morda celo prvi kandidat, ni bil izbran za MVP-ja poletne lige, nagrada je namreč pripadla prvemu izboru nabora tistega leta Blaku Griffinu. Zatem je imel težave s kar hudo poškodbo gležnja. Za Golden Statom je zaigral še za New York, Minnesoto in Denver, vendar nikjer ni navdušil. Sledila je selitev v Evropo, kjer se je hitro odlično znašel v Krasnodarju. V ligi je na 257 tekmah v povprečju dal po sedem točk. Foto: AP
Najkrajša NBA-epizoda je bila do zdaj Zorana Dragića, ki je tako kot Uroš Slokar v najmočnejši ligi na svetu igral le eno sezono. V NBA se je kot edini Slovenec podal, ne da bi bil izbran na naboru. Dolgo je bila Liga NBA Zoranova želja in po svetovnem prvenstvu leta 2014, ko je bil Ljubljančan star 25 let, je sprejel velik izziv. Pridružil se je bratu Goranu pri Phoenixu, kjer pa ni dobil veliko priložnosti. Nastopil je le na šestih tekmah in februarja v paketu z bratom prestopil v Miami. Tudi tu konkretne minutaže ni dočakal. Vročica ga je vmes celo poslala v razvojno ligo, kjer je bil 11 dni. Na zadnji tekmi sezone je vendarle dobil večjo minutažo in v 41 minutah je proti Philadelphii dosegel 22 točk. Zatem je bil zamenjan v Boston, ki pa ga je kmalu odslovil in sledila je vrnitev v Evropo, najprej k moskovskemu Himkiju. Foto: AP
Z naskokom največji pečat je v Ligi NBA pustil Goran Dragić, ki je trenutno edini Slovenec v najmočnejši ligi na svetu. Ljubljančan se je v najmočnejšo ligo na svetu preselil z 22 leti po sezoni pri Olimpiji leta 2008, ko ga je na naboru San Antonio izbral kot 45. Nemudoma je bila zamenjan v Phoenix, kjer je tudi začel kariero v NBA-ju. Potrpežljivo je čakal na svojo priložnost in ko jo je dočakal, jo je izvrstno izkoristil. Februarja 2011 ga Phoenix v menjavi poslal v Houston, kjer se je v drugi sezoni že uveljavil. Zatem se je vrnil v Phoenix, kjer je bila druga sezona po vrnitvi izvrstna. V povprečju je dosegal 20,3 točke na tekmo in bil ob koncu izbran za igralca, ki je v sezoni najbolj napredoval, hkrati pa je dobil še izjemno priznanje, ko je bil imenovan v tretjo peterko tekmovanja. V Phoenixu, kjer se mu je ob koncu pridružil brat Zoran, je ostal do februarja 2015, ko sta skupaj prestopila v Miami, kjer je prav tako kmalu postal nosilec igre in tudi lani dosegal 20,3 točke na tekmo. Letos, ko je v sezono vstopil kot evropski prvak in MVP Eurobasketa, je obraz franšize iz Miamija dobil še eno veliko priznanje, ko je bil kot prvi Slovenec izbran za tekmo zvezd. Skupaj je v NBA-ju do zdaj v desetih sezonah odigral 757 tekem in v povprečju dosegel več kot 13 točk. Foto: AP