Matej Mohorič je v nedeljo poskrbel za prvo slovensko zmago sezone v elitni konkurenci. Foto: Osebni arhiv
Matej Mohorič je v nedeljo poskrbel za prvo slovensko zmago sezone v elitni konkurenci. Foto: Osebni arhiv

Dirkal sem na robu možnosti, skozi nekaj ovinkov sem dobil prednost in zdržal do konca.

Mohorič je z 240 točkami, ki jih je zbral ta konec tedna, na lestvici Mednarodne kolesarske zveze napredoval za 68 mest. Trenutno je na 92. mestu, pred njim sta 26. Primož Roglič in 74. Simon Špilak. V točkovanju držav je Slovenija 12. na svetu, na vrhu je Italija. Foto: Osebni arhiv

Zaradi blata in peska v očeh je bilo težko razločiti, kje so luknje, pred sabo smo videli bolj malo. Vseeno sem imel srečo in nisem imel okvar kolesa ali težav s predrto zračnico, tako kot Nibali in Colbrelli.

O 11. mestu na dirki Strade Bianche
Za Mohoriča bo glavni cilj prvega dela sezone majska Dirka po Italiji. Foto: Osebni arhiv

Sem kolesar, ki potrebuje nekaj let in kilometrov, da lahko tekmuje z najboljšimi. Na silo ne gre, raje bom kariero podaljšal za kakšno leto ali dve.

23-letni Mohorič, leta 2013 svetovni prvak na cestni dirki mlajših članov, odločno trka na vrata kolesarske elite. Lani je dobil etapo na Dirki po Španiji, dobro je pripravljen tudi na novo sezono, v kateri dirka v slovensko obarvani ekipi Bahrajn Merida. Največji cilj prvega dela sezone je Dirka po Italiji, ki se bo v Jeruzalemu začela 4. maja.


Lepi dnevi so za vami. V nedeljo ste zmagali na VN Industria & Artigianato. Kako ste izpeljali zmagovito akcijo, koliko ste tvegali v tistem divjem spustu?
V prvem delu zadnjega klanca sem ostal nekaj sekund za vodilnimi, skupaj z Giovannijem Viscontijem. V drugem delu klanca, ki je bil položnejši, sem narekoval ritem, tako da sva ujela vodilne. Potem je napadel Rafal Majka, odločil sem se, da mu sledim in sem prvi začel zaključni spust. Dirkal sem na robu možnosti, skozi nekaj ovinkov sem dobil prednost in zdržal do konca.

Koliko vam pomeni ta zmaga?
Dala mi je novo samozavest in motivacijo za naprej. Pridno delam, do Gira me čaka še precej kilometrov in precej dela, ampak - vsega tega se veselim.

Zelo dobro ste dirkali tudi v soboto na Strade Bianche in bili enajsti ...
Ta dirka je bila tokrat zaradi mraza in dežja še zahtevnejša kot sicer. Na makadamskih odsekih je bila podlaga precej mehka, kar je še dodatno upočasnilo in otežilo vožnjo po njej. Zaradi blata in peska v očeh je bilo težko razločiti, kje so luknje, pred sabo smo videli bolj malo. Vseeno sem imel srečo in nisem imel okvar kolesa ali težav s predrto zračnico, tako kot Nibali in Colbrelli, ki sta bila naša kapetana na dirki. Z izidom sem zadovoljen.

Dirka po Kataloniji, ki se bo začela 19. marca, je vaša naslednja postaja. Kako močno ekipo bo tja poslala Bahrain Merida?
Najmočnejše zasedbe ne bo, saj v ekipi ne bo niti Nibalija niti Pozzoviva ali bratov Izagirre. Morda bom v kakšni izmed etap lahko imel proste roke. Odvisno, kako se mi bo uspelo pripraviti na dirko in kako se bom počutil.

Ste v novi ekipi dobili tisto, kar ste iskali?
Sem. Počutim se super, všeč mi je, ker je Bahrain Merida dobro organizirana, podpora je na vrhunski ravni. Razumemo se odlično, zelo vesel sem novega okolja. Dali so mi tudi odličen program dirk. Imam dovolj časa, da se pripravim na vsako dirko posebej. Za menoj so že ene višinske priprave, po Kataloniji me na Tenerifu čakajo nove.

Potem ko ste lani dobili etapo na Vuelti, si verjetno podobnega podviga želite tudi na Giru. Bo težko ponoviti uspeh?
Vse bo odvisno od priprav in od tega, kakšna bo moja vloga. Želim biti v dobri formi, potem bi lahko v zaključkih gorskih etap ostajal ob Domenicu Pozzovivu.

Bo kaj priložnosti za bege?
Odvisno od moje forme. Če mi bo uspelo na Giro priti dovolj dobro pripravljen, da bom v klanec lahko sledil najboljšim, bom verjetno v težjih etapah ostajal ob Pozzovivu. Morda bi celo lahko poskusil ostati visoko v skupni razvrstitvi in obleči belo majico za najboljšega mladega kolesarja. V vsakem primeru se bo najbrž vsaj v zadnjem tednu zagotovo ponudila kakšna priložnost za beg in lov na etapno zmago.

Kakšni pa so načrti za drugi del sezone?
Ne vem še, ali bom pred svetovnim prvenstvom dirkal na Vuelti ali morda nastopil na Binck Bank Touru in enodnevnih dirkah v Franciji in Kanadi.

Z novo ekipo ste dobili tudi nutricionistko. Kako sodelujeta?
Precej mi pomaga. Predvsem natančno določi načrt prehrane glede na program treninga. Nekaj več poudarka dajem na ''low-carb'' treningu z manjšo zalogo ogljikovih hidratov. Dobrodošlo je imeti nekoga, ki namesto tebe določi, kako in kaj.

Potem ko ste leta 2013 postali svetovni prvak na cestni dirki v kategoriji mlajših članov, so nekateri pričakovali, da boste takoj zablesteli v članski konkurenci, a so bila potrebna štiri leta, da ste dobili etapo na eni izmed treh največjih dirk. Sami zagovarjate postopnost, kajne?
Pridno delam in pustim, da stvari dozorijo. 23 let imam, dovolj časa imam še do 30. leta. Sem kolesar, ki potrebuje nekaj let in kilometrov, da lahko tekmuje z najboljšimi. Na silo ne gre, raje bom kariero podaljšal za kakšno leto ali dve.

Menite, da pri 30 letih kolesar lahko pokaže največ?
Statistika pravi, da nekje od 27. leta. Takšni tipi kolesarjev, kot sem sam, lahko šele ob 30. letu dosežejo največjo vzdržljivost in moč.

Kako komentirate novico, da sta Bradley Wiggins in njegovo moštvo Sky med Dirko po Franciji 2012 prekoračila etično mejo z uporabo kortikosteroidov?
Bradley Wiggins je imel med Dirko po Franciji TUE - dokument, ki pod zdravniškim nadzorom dovoljuje uporabo sicer prepovedanih zdravil na podlagi bolezni ali poškodbe. Ne vem, kakšno je bilo ozadje ali kakšna resnica stoji za vsem. Sam nikoli nisem potreboval ali imel TUE-ja. Upam, da tako ostane in da obdržim svoje zdravje. Verjetno ni prijetno tekmovati, kadar si poškodovan ali bolan. Svoje zdravje cenim bolj kot rezultate v športu in je zame vedno na prvem mestu.

Katere športe ste spremljali med olimpijskimi igrami, katerih slovenskih dosežkov se boste spominjali?
Spremljal sem predvsem smučarske skoke in alpsko smučanje, pa tudi biatlon in tek na smučeh. Najbolj se bom spominjal medalj Jakova Faka v biatlonu in Žana Koširja v deskanju, pa tudi nesrečnega četrtega mesta Žana Kranjca na veleslalomu. Tudi zmaga naših hokejistov nad Američani mi bo ostala v spominu.

V formuli ena so ukinili dekleta, ki spremljajo dogajanje (grid girls). Menite, da bi morali nekaj podobnega storiti tudi v kolesarstvu, kjer so zmagovalci na podelitvi nagrad vedno v družbi lepih deklet?
Po mojem mnenju njihova prisotnost ni znak nespoštovanja do ženskega spola ali spolne diskriminacije. Zdi se mi, da so te težnje (da v formuli ne bo več lepih deklet; op. a.) slabe za modno industrijo, precej deklet bo najbrž izgubilo delo in ne verjamem, da se tiste, ki ta poklic opravljajo, nujno strinjajo s prekinitvijo njihove prisotnosti.

Dirkal sem na robu možnosti, skozi nekaj ovinkov sem dobil prednost in zdržal do konca.

Zaradi blata in peska v očeh je bilo težko razločiti, kje so luknje, pred sabo smo videli bolj malo. Vseeno sem imel srečo in nisem imel okvar kolesa ali težav s predrto zračnico, tako kot Nibali in Colbrelli.

O 11. mestu na dirki Strade Bianche

Sem kolesar, ki potrebuje nekaj let in kilometrov, da lahko tekmuje z najboljšimi. Na silo ne gre, raje bom kariero podaljšal za kakšno leto ali dve.