Izbor šport
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 4 glasov Ocenite to novico!
Dino Zoff je bil eden izmed junakov evropskega prvenstva v Italiji pred pol stoletja. Foto: EPA
Zoff je med letoma 1968 in 1983 kar 112-krat stal v vratih Italije. Zelo uspešen je bil tudi v vlogi selektorja. Leta 2000 je azzurre popeljal tudi v finale evropskega prvenstva. Foto: EPA

Dodaj v

Pred pol stoletja o finalistu evropskega prvenstva odločal met kovanca

Italijani evropski prvaki na domačih tleh
5. junij 2018 ob 07:49
Rim - MMC RTV SLO

Junija 1968 je bil v Italiji na sporedu zaključni turnir 3. evropskega prvenstva v nogometu. Gostitelji prvenstva stare celine so se v finale prebili po metu kovanca, kar je zares nepredstavljivo v modernem nogometu. V finalu so nato premagali še Jugoslavijo z 2:0 na ponovljeni tekmi.

Pred petdesetimi leti o zmagovalcu še niso odločale enajstmetrovke. Polfinalni obračun med Italijo in Sovjetsko zvezo pred 68.582 gledalci na stadionu San Paolo v Neaplju se je 5. junija 1968 po 120 minutah končal brez zadetkov. Glavni sodnik Kurt Tschenscher je povabil oba kapetana Giacinta Facchettija in Jurija Pšeničnikova v garderobo, kjer so izvedli met kovanca. Italijanski kapetan je nato pritekel nazaj na zelenico z veselo novico.

"Vsi na zelenici smo čakali na razplet meta kovanca. Ko je Facchetti navdušen pritekel in nam sporočil veselo novico, da smo v finalu, je bilo veliko slavje. Stadion je bil razprodan, vzdušje je bilo vso tekmo sijajno. Spomnim se, da sem imel veliko dela, saj takrat sploh še ni bilo menjav. Gianni Rivera se je poškodoval in igrali smo le z desetimi igralci večino tekme," se spominja legendarni vratar Dino Zoff, ki je blestel na tem evropskem prvenstvu.

Takrat je imel 26 let, največji uspeh v karieri pa je dosegel s 40 leti, ko so azzurri leta 1982 v Španiji osvojili naslov svetovnih prvakov.

Jugoslovani zapravili vodstvo
V drugem polfinalu je Jugoslavija v Firencah premagala Anglijo z 1:0. Odločilni zadetek je dosegel Dragan Džajić v 86. minuti. Izbranci Rajka Mitića so se prebili v finale, ki je bil na sporedu 8. junija na olimpijskem stadionu v Rimu. Razigrani Džajić je šest minut pred odmorom zadel za vodstvo Jugoslavije, ki je bila blizu naslova. Angelo Domenghini je deset minut pred koncem izsilil ponovljeno tekmo, saj sta mreži tudi v podaljšku mirovali (1:1).

Spočiti azzurri gladko dobili ponovljeno tekmo
Dva dni pozneje so bili Italijani boljši z 2:0. Selektor Ferruccio Valcareggi je imel na voljo precej širši kader, zamenjal je pet igralcev v primerjavi s prvo tekmo. Spočita Sandro Mazzola in Luigi Riva sta naredila razliko. Riva je v 12. minuti matiral vratarja Ilijo Pantelića. Po pol ure igre je končni izid postavil Pietro Anastasi z izjemnim volejem z roba kazenskega prostora.

"Že pred finalom smo se zavedali, da ima Jugoslavija odlično zasedbo. Zares smo imeli velike težave z njimi. Večji del tekme smo bili v zaostanku. Moram povedati po pravici – nismo si zaslužili remija. Na ponovljeni tekmi smo imeli veliko več energije in zasluženo smo zmagali," je pojasnil Zoff, ki je februarja dopolnil 76 let.

Zoff v vlogi selektorja blizu naslova leta 2000
To je bil prvi in do zdaj tudi edini evropski naslov Italijanov. Leta 2000 je bil Zoff v vlogi selektorja, ko so imeli azzurri v finalu v Rotterdamu lovoriko skoraj že v rokah. Marco Delvecchio je bil natančen v 55. minuti, a je v 93. minuti podaljšek izsilil Sylvain Wiltord. Takrat je odločal zlati gol, ki ga je v 103. minuti dosegel David Trezeguet. Leta 2012 so Italijani izgubili finalno tekmo v Kijevu proti Španiji z 0:4.

Evropsko prvenstvo 1968, zaključni turnir, Italija:

Polfinale, Neapelj, 5. junija 1968:
ITALIJA - SOVJETSKA ZVEZA * 0:0
68.582 gledalcev
* - po podaljšku (Italija je napredovala po metu kovanca)

Firence, 5. junija 1968:
JUGOSLAVIJA - ANGLIJA 1:0 (0:0)
21.834; Džajić 86.


Finale, Rim, 8. junija 1968:
ITALIJA - JUGOSLAVIJA * 1:1 (1:1, 0:1)
68.817; Domenghini 80.; Džajić 39.
* - po podaljšku

Italija: Zoff, Anastasi, Burgnich, Castano, Domenghini, Facchetti, Ferrini, Guarneri, Juliano, Lodetti, Prati.

Jugoslavija: Pantelić, Fazlagić, Damjanović, Paunović, Holcer, Petković, Musemić, Džajić, Pavlović, Aćimović, Trivić.

Sodnik: Gottfried Dienst (Švica)


Finale, ponovljena tekma, Rim, 10. junija 1968:
ITALIJA - JUGOSLAVIJA 2:0 (1:0)
32.886; Riva 12., Anastasi 31.

Italija: Zoff, Anastasi, Burgnich, Picchio, Domenghini, Facchetti, Guarneri, Mazzola, Riva, Rosato, Salvadore.

Jugoslavija: Pantelić, Fazlagić, Damjanović, Paunović, Holcer, Musemić, Džajić, Pavlović, Aćimović, Trivić, Hošić.

Sodnik: Jose María Ortiz de Mendíbil (Španija)


Zadetki iz obeh finalnih tekem v Rimu:

Aleš Golob
Prijavi napako
Komentarji
Lesinar
# 05.06.2018 ob 08:16
Takrat je odločal en kovanec, danes odločajo kovanci
Kapitan Kljuka
# 05.06.2018 ob 08:46
Danes bi Bitcoin vrgli v zrak, haha
čezplotnik
# 05.06.2018 ob 08:47
Nemogoče si je predstavljati met kovanca, ker imamo v strogem kapitalizmu, utemeljenim z Darwinizmom, večno tekmo. Tekmo preko meja zdravega, razumnega. Uspeh za vsako ceno. Pri tem pa trpi vse okoli nas: odnosi, okolje.

Vrhunski šport je žal danes predvsem denar.
2px_orbitala
# 05.06.2018 ob 07:58
No, danes pa o zmagovalcu odloča večja denarna podkupnina. Predvsem v Ligi prvakov.
Bormio
# 05.06.2018 ob 12:35
Postava Jugoslavije v tekstu je napačno zapisana.

Tekmo sem gledal in še zdaj lahko na pamet naštejem (po številkah od 1 do 11, kot se je tedaj igralce številčilo, npr: 1 = vratar, 7 = desno krilo, 9 = srednji napadalec, 11.= levo krilo) celotno postavo. Torej: Pantelić, Fazlagić, Damjanović, Pavlović, Paunović, Holcer, Petković, Trivić, Musemić, Aćimović, Džajić.

Jugoslovani so se pritožili na nedosojeno enajstmetrovko, ki so jo videli vsi razen švicarskega sodnika Diensta, po kateri bi naši morda vodstvo povišali na 2:0, a s pritožbo seveda niso uspeli. Vsem nam je bilo zelo žal, da je Musemić za nekaj centimetrov s kakšnega metra od gola zgrešil žogo. Pred finalom se je poškodoval tudi odličen Ivica Osim iz sarajevskega Železničarja, namesto katerega je igral Trivić iz Vojvodine.

Tudi nevtralni opazovalci so tedaj menili, da bi si Jugoslavija s povprečno najmlajšo ekipo na EP bolj zaslužila naslov prvakov. Od Slovencev je igral samo Hajdukov Dragan Holcer. (Ja, marsikdo ne ve, da je Holcer slovenskega porekla)

Sodnik Dienst je še dolgo polnil stolpce jugoslovanskih časopisov.
Evaleš
# 05.06.2018 ob 09:33
Že takrat je denar odločal , le da manjše vsote:)
Kapitan Kljuka
# 05.06.2018 ob 08:11
Dino Zoff-Furlan, Tarcisio Burgnich-Furlan, trener Ferruccio Valcareggi-tudi Furlan oziroma Tržačan.
montebuba
# 05.06.2018 ob 10:23
Letos je svetovno prvenstvo mi pa obujamo spomine na evropska prvenstva? Ne bi raje napisali kako zanimivo zgodbo iz mundiala ?
Plus do prvenstva v Rusiji je še dober teden (9 dni), pa sploh nimate strani za SP....joj rtv :D
smithies
# 05.06.2018 ob 09:35
Kapitan Kljuka
Tako je, priimka Zoff in Burgnich namigujeta na to, da so njuni predniki Slovenci, čeprav ni nobenih jasnih dokazov. Je pa to v primeru Cesareja Maldinija, očeta Paola Maldinija. Cesare se je rodil slovenskima staršema s priimkom Maldič, ki so ga kasneje poitalijančili.
bor.v.
# 05.06.2018 ob 12:04
A veš,da je Capello iz stare Gorice?
smithies
# 06.06.2018 ob 00:45
Večrat se navaja Maldič, za Mladić nisem še videl, dopuščam pa možnost. Zanimajo me predvsem igralci s slovenskimi predniki, recimo za 3 generacije nazaj. Za Capella bake ni teh dokazov. Pri nekaterih recimo že po priimkih takoj vidiš, da so slovenski potomci.
yowie
# 05.06.2018 ob 10:36
lol, vsi ob meji so se poitaljanili, nihče se ni poslovenil?
Kapitan Kljuka
# 05.06.2018 ob 10:31
@smithies, zgodba Maldinijev mi je poznana, seveda. Fabio Capello pa je iz Škocjana ob Soči. Nereo Rocco, trener šampionskega Milana je bil Tržačan, Enzo Bearzot, selektor Azzurov leta 1982 pa iz kraja Aiello del Friuli. Poznaš Giovannija Cobollija Giglija? Bivši predsednik Juventusa. Cobolli=Kobolj. Njegov foter Giuseppe se je v Trstu rodil kot Josip Kobolj, po prvi vojni šel k fašistom, poitalijančil ime in javno pozival, naj se Slovence in Hrvate meče v fojbe.
montebuba
# 05.06.2018 ob 10:27
Spomnimo, leta 2010 ste pred sp-jem vsaki dan napisali članek o enem zvezdniku prvenstva, oris ekipe..itd..letos nič od tega...zaspali na lovorikah ali kako:)
Aja mogoce je takrat bla na sp Slovenija pa je bilo vec motivacije ali kako;)
Gravesen
# 05.06.2018 ob 09:41
ccc že takrat je odločal denar ccc...
Kapitan Kljuka
# 05.06.2018 ob 10:48
Pač, sem Primorc in Furlanija je moja soseda :) Šport me zanima da je le kaj, in sčasoma sem odkril mnogo športnikov in ljudi z drugih področij iz te italijanske dežele. Ali pa športniki slovenskih korenin, ki so za Italijo v preteklosti nastopali na različnih turnirjih, tudi olimpijadah. Jih naštejem ob priliki. Zanimivi so tudi nekateri, ki so se rodili na Reki, ko je ta pripadala Kraljevini Italiji.
Kapitan Kljuka
# 05.06.2018 ob 10:35
Ima pa Lupo po svoje prav. Jaz še sedaj za stoposto ne vem, ali so bili Maldinijevi Maldič ali Mladič(ć).
Lupo
# 05.06.2018 ob 10:28
@smithies
Cesare se je rodil slovenskima staršema s priimkom Maldič, ki so ga kasneje poitalijančili...

Je bil kar Mladić!

Ne piši neumnosti, če "ni nobenih jasnih dokazov".
Heisenberg
# 05.06.2018 ob 08:46
Trije komentarji, dva še vedno jokata o sodnikih. Patetični ste že.
Kazalo