Leta 2001 je etapo Gira s ciljem na Celovški cesti v Ljubljani dobil Italijan Denis Zanette, rožnato majico pa je zadržal njegov rojak Dario Frigo (na fotografiji). Takole mu je čestital tedanji predsednik Slovenije Milan Kučan. Foto: EPA
Leta 2001 je etapo Gira s ciljem na Celovški cesti v Ljubljani dobil Italijan Denis Zanette, rožnato majico pa je zadržal njegov rojak Dario Frigo (na fotografiji). Takole mu je čestital tedanji predsednik Slovenije Milan Kučan. Foto: EPA
Zdravko Likar
Načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar meni, da bi se vložek gotovo večkratno poplačal. Foto: BoBo
20. etapa Gira 2016
Čez teden dni bodo kolesarji na Giru začeli dan v Palmanovi, nato pa jih čaka 170 km dolga etapa, ki bo imela kar štiri vzpone na visokogorske prelaze Beneške Slovenije. Med njimi izstopa vzpon iz Špetra Slovenov do vasi Matajur (950 m), skupno pa bodo morali kolesarji preplezati kar 3400 metrov nadmorske višine. Po vzponih in spustih sledi cilj v Čedadu, središču Beneških Slovencev. Z etapo se bodo spomnili tudi 40. obletnice katastrofalnega potresa, ki je razdejal obmejno območje na obeh straneh meje, predvsem pa je močno porušil Furlanijo. V smrtonosnem potresu 6. maja 1976 je umrlo skoraj tisoč ljudi, 2.600 pa je bilo ranjenih. Foto: Twitter
Gorazd Penko
Gorazd Penko je tudi direktor Maratona Franja, največje rekreativne kolesarske dirke v Sloveniji. Foto: www.alesfevzer.com
Giro Rosa v Medvodah
Slovenija je lani dva dni gostila žensko Dirko po Italiji. Prolog je bil v Ljubljani, prva etapa pa je potekala med Kamnikom in Ljubljano. Na fotografiji vožnja skozi Medvode. Foto: BoBo
V petek Giro pod Matajurjem in v Čedadu
Posočje si prizadeva pridobiti Giro d'Italia

Rožnata karavana je bila v Sloveniji že v letih 1922, 1971, 1994, 2001 in 2004. Spomin je živ predvsem na zadnje tri izvedbe. Ljubitelji kolesarstva se spomnijo cilja in štarta v Kranju pred 22 leti, pa cilja v Ljubljani in štarta na Bledu pred 15 leti ter vožnje po še ne povsem dokončanem črnokalskem viaduktu pred 12 leti na poti od Trsta do Pulja.

V zadnjih letih je bila dirka nekajkrat zelo blizu meje, a se kolesarji niso podali tudi na slovenske ceste. Leta 2009 je bil v Trstu cilj ene izmed začetnih etap, leta 2013 so se kolesarji povzpeli na planoto pod Montažem onkraj Kanina, prespali v Kranjski Gori in naslednji dan štartali iz Rablja pod Predelom, leta 2014 pa jih je zadnja etapa vodila iz Humina mimo Gorice v Trst, kjer je zmagal Luka Mezgec in gostiteljem nekoliko pokvaril proslavitev 60-letnice priključitve mesta Italiji.

Bolj realno je leto 2018
Predvsem v Posočju si v zadnjih letih prizadevajo, da bi nase opozorili organizatorje Gira in dobili vsaj del kakšne izmed etap. Načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar, ki pozna vrsto kolegov v Italiji, se je junija lani obrnil na slovensko veleposlaništvo v Rimu, zunanje ministrstvo in kolesarsko zvezo Slovenije v želji, da bi preverili možnosti, ali bi lahko del letošnje etape naredil zavoj čez Slovenijo skozi Kobarid. Izkazalo se je, da je bilo za to že prepozno, ne nazadnje so 13. etapo od Palmanove do Čedada septembra predstavili med prvimi že dva tedna pred uradno predstavitvijo celotne dirke.

So pa tedaj na ministrstvu Likarju obljubili pomoč pri dogovarjanju za morebitno gostovanje Gira v Sloveniji leta 2017 ali 2018. "Močno sem bil razočaran, ko so mi lani na veleposlaništvu in ministrstvu sporočili, da niso pristojni za poizvedovanje pri organizatorjih. Na koncu se je vsaj slovenska kolesarska zveza povezala z italijansko," nam je povedal Likar.

Ravno včeraj je dobil nekaj upanja, saj je od prijateljev v Čedadu prejel informacije, da mu bodo mogoče prihodnji petek uredili sestanek z organizatorji dirke. Poklical bo tudi čedajskega župana in poskušal pritegniti k sodelovanju še koga. "Bolj realno, da nam mogoče uspe, je leto 2018, saj ne verjamem, da se nam bo prihodnje leto Giro spet tako močno približal," je pojasnil Likar. Po do zdaj znanih podatkih bo namreč dirka prihodnje leto ob jubilejni 100. izvedbi resda znova gostovala v Furlaniji, a ne tako blizu Slovenije.

V videonovici desno spodaj si lahko ogledate prispevek Miloša Batistute o prizadevanjih za Giro v Posočju iz 26. junija lani.

Prepoznati gospodarski interes in vključiti državo
Za komentar smo zaprosili tudi Kolesarsko zvezo Slovenije. "Lani smo vstopili v zadevo, a dobili odgovor, da je prepozno. Za naprej se nato nismo nič dogovarjali. Prepoznati je treba predvsem gospodarski interes in vključiti zraven državo. Najprej bi morali imeti vse skupaj finančno pokrito, da bi lahko računali na kaj takega. Kolesarska zveza lahko usklajuje vse akterje, nima pa denarja. Lahko omenim, da je Dirka za veliko nagrado Izole edina dirka, ki jo organizira Kolesarska zveza Slovenije, vse preostale dirke organizirajo klubi," nam je razložil generalni sekretar zveze Aleš Kalan.

Lani je Ljubljana gostila prolog in prvo etapo ženske različice Dirke po Italiji, Gira Rosa. Pobudo za to je direktorju dirke dal znani kolesarki delavec Gorazd Penko, med drugim športni direktor in trener ženske ekipe BTC City Ljubljana. "Ko sem podatke direktorja posredoval občini in BTC-ju, sem v 10 minutah dobil pozitiven odgovor. Ženski Giro je prvič v zgodovini gostoval v tujini in imel je zelo velik odmev glede na vložek. Zapisano v pogodbi smo še nadgradili. Italijani so bili leto prej na svetovnem prvenstvu amaterskih kolesarjev v Ljubljani in so vedeli, da bo zadeva urejena na vrhunski ravni. Stroškov je bilo za 100.000 evrov, od tega 60.000 za nastanitve. Lani so morali na Nizozemskem za štart Toura samo za kotizacijo plačati štiri milijone evrov. Če bi želeli v Ljubljani začetek moškega Gira, mimo dveh milijonov evrov ne bi mogli," je dejal Penko.

Koliko je pri organizaciji pomagala država? "Bolj malo je bila zraven. Slovenska turistična organizacija je prispevala polovico tistega, kar je najprej obljubila, približno 10.000 evrov. Pomagalo je tudi mesto. Ljubljana je preplavljena z italijanskimi turisti, zato je logično, da je bila občini organizacija takšne etape v interesu."

Če imaš denar, organizacija niti ni hud zalogaj
Penko sicer meni, da bi se Sloveniji finančno izplačala le organizacija začetka Gira. "Da dobiš pol milijona evrov nazaj, mora pet tisoč ljudi zapraviti po 100 evrov. V Kobaridu bi se to težko zgodilo, saj ne moreš tam nastaniti niti vseh udeležencev dirke, zato bi jih veliko spalo tudi v Italiji. Težava pri organizaciji takšnega projekta v Sloveniji je, da tega ni mogoče organizirati brez pomoči države. V Italiji to financirajo industrija, regije, hoteli in drugi turistični akterji. Je pa res, da je, če imaš denar, organizacija Gira za lokalnega organizatorja bistveno manjši zalogaj kot Maraton Franja ali SP za rekreativce, saj ti glavne stvari pripelje glavni organizator. SP za rekreativce je trikrat večji organizacijski projekt," je slikovito pripomnil. Predsednik slovenskega dela organizacijskega odbora ob zadnjih treh gostovanjih italijanske pentlje v Sloveniji je bil Jelko Kacin.

Kljub nekaterim pomislekom o smiselnosti vložka bi bili multiplikativni učinki gostovanja Gira v Sloveniji seveda večji, kar poudarja tudi Likar: "To bi bila največja promocija za našo dolino, saj imamo skoraj 50 odstotkov turistov iz Italije. Televizijski prenos gleda 15 do 20 milijonov ljudi. Televizijska slika in poročila drugih novinarjev bi lepote naše doline ponesli v svet, še posebej, če bi bil dan lep. Nam niti ni pomembno, da bi gostili štart ali cilj etape, zadovoljni bi bili že s tem, da bi se kolesarji samo peljali skozi Soško dolino. V Italiji vsi poznajo Kobarid. Gotovo bi se vložek večkratno poplačal." Poznavalci sicer opozarjajo, da bi bilo treba za tako veliko dirko celovito prenoviti državno cesto.
Morda pa čez dve leti ob 100-letnici konca prve svetovne vojne res dočakamo Dirko po Italiji v Posočju, ki so ga dogodki pred stoletjem močno zaznamovali. Tudi jubilejna obletnica bi bila lahko pomemben adut pri prepričevanju italijanskih organizatorjev o smiselnosti gostovanja dirke v Sloveniji. Uvodne štiri etape Gira 2018 naj bi sicer priredili na Japonskem!

V petek Giro pod Matajurjem in v Čedadu
Posočje si prizadeva pridobiti Giro d'Italia