"Za nas je bila v tem letu največja grožnja spodkopavanje kredibilnosti tega športa," je dejal Cookson in hitro dodal, da je protidopinški nadzor v svetu kolesarstva zasluženo eden izmed najbolj cenjenih.

V letu 2015 je Mednarodna protidopinška agencija (Wada) testirala 22.652 kolesarjev in kolesark, med temi je bilo pozitivnih vzorcev 244 oziroma 1,1 odstotek. Poleg tega so bila pod drobnogledom tudi kolesa tekmovalcev - na letošnjem Touru so pregledali 3.773 koles -, v katerih so iskali skrite pogonske sklope.

Ruski hekerji razkrili zaupne podatke
Veliko škodo so ugledu kolesarstva storili tudi ruski hekerji, znani pod imenom Fancy Bears, ki so razkrili zaupne zdravstvene podatke iz podatkovne zbirke Wade. Na udaru so bili sicer tekmovalci iz različnih športov, še najbolj pa sta izstopala britanska kolesarja Chris Froome in sir Bradley Wiggins. Zaupni podatki razkrivajo, da so Wigginsu med letoma 2008 in 2013 večkrat dovolili vzeti substanci, ki sta na črni listi protidopinške agencije. Eno izmed substanc - gre za t. i. triamcinolon acetonid - je 36-letnik jemal zaradi domnevne alergije na cvetni prah. Froome, ki je zmagal na Dirki po Franciji v letih 2013, 2015 in letos, je smel v letih 2013 in 2014 jemati steroid prednisolon, to je počel tudi med Dirko po Romandiji leta 2014.

Že tistega leta je francoski časopis Le Journal de Dimanche razkril, da so Froomu dovolili jemanje omenjenega steroida zaradi težav z mrzlico.

Sporne predvsem terapevtske izjeme
Mednarodna kolesarska zveza je tedaj potrdila, da vse skupaj poteka v skladu s pravili protidopinške agencije in da do kršitev ni prišlo. Vseeno pa skeptiki menijo drugače, prepričani so, da sta Britanca na ta način prišla do ključne prednosti pred sotekmovalci. Gre za t. i. terapevtske izjeme, je pojasnil Cookson in dodal, da se je od začetka njegovega predsedovanja izdajanje tovrstnih izjem znatno zmanjšalo - z 31 leta 2013 na 13 lani.