Rašo Nesterović, nekdanji kapetan slovenske reprezentance, je bil prvak tako v Evroligi  (Virtus Bologna) kot v Ligi NBA (San Antonio), slovenski reprezentanci pa je pomagal na petih evropskih prvenstvih in na enem svetovnem. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Rašo Nesterović, nekdanji kapetan slovenske reprezentance, je bil prvak tako v Evroligi (Virtus Bologna) kot v Ligi NBA (San Antonio), slovenski reprezentanci pa je pomagal na petih evropskih prvenstvih in na enem svetovnem. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Peto mesto je realnost. Dobro smo igrali, vendar se ni izšlo povsem po željah.

Peto mesto slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu je realnost. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Goran je pravzaprav edini, ki je imel normalno sezono in bil vodilni igralec v svoji ekipi. Nanj se je bilo treba zanesti.

S Tonyjem Parkerjem, najboljšim igralcem evropskega prvenstva 2013 in nekdanjim soigralcem pri San Antoniu, v Stožicah (vsaj do finala) nista utegnila spregovoriti nobene besede. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Pri trenerju, kot je Božo, nima smisla, da mu svetuješ. Ima toliko izkušenj, kot vsa dvorana skupaj.

Božidar Maljković
Rašo Nesterović je bil pogosto v slovenski garderobi, vendar selektorju Božidarju Maljkoviću nikoli ni svetoval, kako naj se loti nasprotnika. Foto: EPA

V teh dveh, treh mesecih ni bilo niti ene težke besede. To bi res želel pohvaliti. Fantje se odlično razumejo, že od malih nog igrajo skupaj.

Takoj po koncu skoraj tritedenskega košarkarskega plesa najboljših evropskih reprezentanc smo se pogovarjali z nekdanjim kapetanom Slovenije, ki je bil od začetka priprav ves čas v stiku s slovensko izbrano vrsto. Kaj bi bilo, če v četrtfinalu Slovenija ne bi dobila Francije, kateri slovenski igralec ga je najbolj presenetil, ali je Božidar Maljković preveč stavil le na Gorana Dragića ...


Kakšna je končna ocena? Ste zadovoljni z uvrstitvijo slovenske reprezentance?
Naporno je bilo, toda na koncu je bilo vse v najlepšem redu. Vsi smo lahko zadovoljni, igralci, vodstvo in navijači. Seveda smo upali na medaljo, ampak peto mesto je realnost. Dobro smo igrali, vendar se ni izšlo popolnoma po željah.

Še dolgo nas bo mučilo vprašanje, kaj bi bilo, če ne bi v četrtfinalu naleteli na Francoze!
Nikoli ne bomo vedeli, a tudi Srbi niso pričakovali, da bo Španija četrta v skupini F in jo bodo dobili v četrtfinalu. Tako se jim je podrl ves sistem. Menim, da je predvsem pomembna ta kontinuiteta igranja na velikih tekmovanjih. Torej, da smo se kvalificirali na svetovno prvenstvo 2014 in evropsko 2015. To je zdaj najpomembneje. Videli bomo, kateri igralci bodo naslednje leto zraven in kateri ne. Treba je razmišljati tudi o prihodnosti.

Kdo od slovenskih igralcev vas je najbolj presenetil?
Gogija tako in tako vsi poznajo, tako da bi rekel Zoran Dragić. Pokazal je velik napredek, in če bo šlo tako naprej, se ni bati za prihodnost slovenske košarke. Kaže, da bodo posebno nevarnost predstavljali ti bratski tandemi.

Menite, da bi lahko Zoran Dragić uspel tudi v Ligi NBA?
Vsekakor ima možnosti. Ni pa vse odvisno le od njega, tudi od skavtov in ljudi, ki delajo v NBA-ju in ki se bodo odločili, ali potrebujejo takšen tip igralca ali ne. Kot rečeno, pa ni dvoma, da je potencial za NBA.

Matjaž Smodiš je rekel, da je slovensko igro precej lahko prebrati, saj je vse odvisno od Gorana Dragića. Menite, da bi morali pripraviti še druge različice, kar se je predvsem pokazalo na tekmi proti Franciji?
Ne. Poglejte, Goran je pravzaprav edini, ki je imel normalno sezono in bil vodilni igralec v svoji ekipi. Nanj se je bilo treba zanesti. Enostavno nimamo tako dobrih individualnih igralcev in takšne kakovosti, da bi se lahko razdelila odgovornost. Zanašati se je treba nanj in še na dva, ki mu pomagata. Preostali morajo samo odigrati svojo vlogo. Proti Franciji vsi niso bili na tisti želeni ravni ... no ja, pač, Francozi so bili boljši .... Samo čestitati jim je treba.

Škoda, da nam ravno tisti dan ni šel met za tri točke ...
So nam šle pa trojke potem naslednji dan proti Srbiji.

... ko so fantje igrali precej bolj sproščeno. So bili na tej ključni tekmi proti Franciji preveč v krču in jim prednost domačega terena pravzaprav ni kaj dosti pomagala?
Ne. Zaradi te podpore navijačev so se vsi fenomenalno počutili. Rad bi se zahvalil vsem, Upam, da nas bodo spodbujali tudi v Španiji in Ukrajini.

Kakšna je sicer vaša ocena prvenstva. Kaj bi izpostavili?
Mlade, ki prihajajo. Niti Sloveniji niti evropski košarki se ni treba bati za kakovost.

Toda nekateri pravijo, da Slovenija nima tako dobrega podmladka ...
Ni tako črno. Zdaj se bosta poslovila dva ali trije, drugi bodo ostali. Z normalnim napredkom in delom v klubih imamo svetlo prihodnost.

Kaj pravite na igre Tonyja Parkerja, ki je bil tri sezone vaš soigralec pri San Antoniu?
Vse to je bilo pričakovano. Gre vendar za igralca, ki je bil že MVP finala Lige NBA in ki že dobrih deset let igra v NBA-ju na najvišji ravni. Ima tudi tri šampionske prstane.

Sta se te dni kdaj srečali z njim oziroma s kakšnimi preostalimi nekdanjimi soigralci?
Ni bilo časa za komunikacijo. S Spanoulisom sva se v dvorani videla na kratko. Nič posebnega.

Bili ste ambasador evropskega prvenstva. Ker ste član štaba, ste bili tudi ves čas v stiku s slovensko reprezentanco. Ji boste tudi v prihodnje pomagali?
Usedli se bomo in zmenili, kako naprej.

Ste pred kakšno tekmo svetovali selektorju Božidarju Maljkoviću, kakšno taktiko naj postavi?
Ne. Pri trenerju, kot je Božo, nima smisla, da mu svetuješ. Ima toliko izkušenj kot vsa dvorana skupaj.

Ste bili s fanti v garderobi med tekmami oziroma takoj po koncu?
Bil sem zraven, ampak samo za moralno podporo.

Tudi po tekmi s Francijo?
Ja. Pač, razočaranje je bilo očitno, a treba je bilo čim prej pozabiti poraz in se pripraviti za Srbijo.

So bile kakšne težke besede, obtoževanja?
Ne. V teh dveh, treh mesecih ni bilo niti ene težke besede. To bi res želel pohvaliti. Fantje se odlično razumejo, že od malih nog igrajo skupaj.

V dvorani ste bili vedno zelo urejeni in v obleki. Kako ste se počutili?
Slabo. Bolje sem se počutil, ko sem igral.

Peto mesto je realnost. Dobro smo igrali, vendar se ni izšlo povsem po željah.

Goran je pravzaprav edini, ki je imel normalno sezono in bil vodilni igralec v svoji ekipi. Nanj se je bilo treba zanesti.

Pri trenerju, kot je Božo, nima smisla, da mu svetuješ. Ima toliko izkušenj, kot vsa dvorana skupaj.

V teh dveh, treh mesecih ni bilo niti ene težke besede. To bi res želel pohvaliti. Fantje se odlično razumejo, že od malih nog igrajo skupaj.