Direktor EuroBasketa 2013 je v intervjuju za MMC spregovoril o poteku organizacije turnirja najboljših reprezentanc stare celine. Z organizacijo je zadovoljen, prav tako s prodajo vstopnic, bliža pa se 1. julij, ko se bodo začele prodajati težko želene vstopnice za prvi del. Povpraševanje je že zdaj veliko, jasno pa je največ za tekme v celjskem Zlatorogu, kjer bo igrala Slovenija.

Tudi same priprave dvoran potekajo oziroma bodo potekale po predvidenih rokih. Organizatorji pričakujejo tudi veliko gostov iz tujine in verjamejo, da bo prvenstvo v Sloveniji imelo velik uspeh, za kar pa bo do določene mere skrbela tudi slovenska izbrana vrsta, ki bo pred bučnimi domačimi navijači lovila prvo odličje na velikem tekmovanju.

Do EuroBasketa je še manj kot 100 dni. Verjetno so zdaj priprave res že v polnem teku?
Ja, res je. Priprave so sicer v polnem teku, recimo nekje že dve leti, ampak zdaj je tako obdobje, ko lahko rečemo, da je najbolj stresno, predvsem zato, ker se stvari končujejo. Končuje se to, kar načrtujemo dve leti oziroma še več. Za zdaj lahko rečem, da je vse pod nadzorom. Večino načrtov, ki smo jih na začetku naredili, se jih držimo. Iz samega organizacijskega vidika vse poteka, kot je treba.

Kako ste do zdaj z organizacijo zadovoljni?
Lahko bi jo ocenil kot uspešno praktično v vseh pogledih, glede na to, da je z organizacijskega vidika kar nekaj področij na to vezanih. Tu mislim od transporta, ureditve hotelov, varovanja, da najdemo vse potrebne partnerje za vse stvari, ki jih bomo počeli … Praktično na vseh področjih smo v tisti fazi, ko lahko rečemo, da smo v zadnjih dveh letih ogromno naredili. Nekaj stvari je jasno še odprtih, kar je pri takem projektu, ko pridejo tudi nenapovedane stvari, normalno, a imamo za zdaj vse pod nadzorom.

Kakšne so morda glavne ovire ali težave, s katerimi se organizatorji srečujete?
Glavne stvari so bili časovni, ne bom rekel zamiki, ampak vse, kar se je dogajalo s potrditvijo, ne dvoran, ampak mest gostiteljic, če gledam za dve leti nazaj, seveda. Torej spremembe lokacij vseeno nekoliko vplivajo na delo organizacijskega odbora. Večjih težav tudi od Fibe in FibeEuropa ni bilo. Skoraj vsak dan smo v stikih. Slišimo se po telefonu, skypu, elektronski pošti … Praktično stvari sproti rešujemo. Da bi bilo nekaj zelo velikega, da bi oviralo prvenstvo, pa ni bilo.

Ena izmed glavnih tem so dvorane. Obnova poteka po načrtih in po rokih? Torej Tivoli bo deležen le lepotnih popravkov? Kako pa je z deli na drugih prizoriščih?
Ne Jesenicah v Podmežakli so daleč največja gradbena dela. Prenovo so začeli že lani decembra in so naredili ogromno dela. Tedensko smo skoraj na vseh štirih oziroma petih lokacijah. Dela na Jesenicah potekajo več kot odlično in velikih zamud kljub dolgi zimi ni. Za koprsko Bonifiko naj bi se dela začela v kratkem in naj bi trajala mesec in pol do dveh mesecev. Za Celje ni velikih popravkov. Za prenovo Tivolija pa mislim, da tudi ne bo velikih težav, saj dvorana že stoji, kapaciteta je dovolj velika, tisti spremljevalni prostori, kot so garderobe in podobno, se morajo le še urediti. Mislim, da je za to dovolj časa. Tudi v Ljubljani se zavedajo teh stvari in verjamemo, da so pripravljeni, da bo vse skupaj končano že do začetka pripravljalnih tekem reprezentance.

Bliža se prodaja vstopnic za skupinski del. Zanimanje bo nedvomno veliko. Kako ste pripravljeni na ves naval in kako ste zadovoljni s prodajo vstopnic za izločilne boje?
Zelo pozitivno smo bili presenečeni predvsem za te finalne boje, torej za četrtfinale in naprej. Predvsem so zanimive večerne tekme, ko lahko potencialno igra Slovenija. Tekme še niso povsem razprodane, ampak na voljo jih je res le še peščica. Košarkarski navdušenci, ki so si znali izračunati, katere tekme lahko igra Slovenija, seveda, če pride v drugi krog tekmovanja, so kupili že za drugi krog. Te tekme so tudi že lepo zapolnjene. Se še normalno prodaja, saj se točno še ne ve, kdo bo s kom igral, kar pa se ve že od samega začetka prodaje.

Za 1. julij, ko se bodo začele torej prodajati vstopnice za prvi del, za 60 tekem, je povpraševanja ogromno, še posebej jasno za slovenske tekme. Tako bo ta datum neki kazalnik, kakšna je realna slika. Ampak še enkrat, takoj ko smo dali v prodajo vstopnice za finalni del, je bil naval zelo velik, tako da ljudje tudi že načrtujejo in pričakujejo ta 1. julij. Imamo kar nekaj povpraševanja iz tujine. Zanimivo, da je kar nekaj povpraševanja iz tistih bolj nekošarkarskih držav, kot sta Finska in Švedska.

Imate morda podatke in primerjave s prodajo pred drugimi EuroBasketi?
Mislim, da je trenutno podobna zgodba, kot je bila v preteklih letih. Seveda je točna primerjava malenkost težja, saj se letos prvič prodajajo vstopnice za vsako tekmo posebej, in ne kot dnevni paketi. Včasih si kupil paket in si imel vse tri tekme vključene, zdaj pa je to vse ločeno. Tako je nekoliko težje primerjati za nazaj. Absolutno bomo to vedeli pozneje, ko bo stekla prodaja za celoten EuroBasket in tedaj se bo videlo, ali je bila ta odločitev za vstopnice za posamezne tekme prava ali ne.

Kakšen obisk si obetate na tekmah, ko ne bo igrala Slovenija?
Mislim, da še vedno velik. Predvsem za tiste tekme oziroma reprezentance, ki so znane, da imajo veliko košarkarskih navijačev. Ena izmed takih je seveda Litva. Tukaj ne moremo zanemariti vseh nekdanjih skupnih držav, saj se je poleg Slovenije vseh pet uvrstilo na prvenstvo. Računamo, da bodo te tekme lepo zapolnjene, če ne razprodane. Za tekme, ko bodo igrale reprezentance, kot je Španija, pa da ne bi izpostavljal reprezentanc, pa tudi v Kopru z Grčijo, Rusijo in Italijo, ter v Ljubljani s Francijo in drugimi, verjamem, da se bodo kar napolnile.

To je prednost od te strategije vstopnic za posamezno tekmo, saj se bo točno vedelo za vsako tekmo, kako je razprodana in kakšen je odstotek prodaje ter bomo lahko ukrepali v tej smeri še pred prvenstvom ali z dodatnimi promocijskimi dejavnosti ali pa da bomo, recimo, tekme zapolnili s povabili osnovnim ter srednjim šolam. Naš cilj je v vsakem primeru priti do tega, da bodo dvorane čim bolj polne.

Veliko dela je vloženega v promocijo. Koliko vse skupaj pomaga pri organizaciji in kakšen je bil odziv v tujini?
Promocije smo se lotili v povezavi s komunikacijskim načrtom. Se pravi, da smo promocijo povezovali s spremljevalnimi dogodki, ki smo jih načrtovali. Eden od takih je bil zagotovo žreb v Postojnski jami, ki je bil povezava nekega tekmovalnega dela in velike promocije. Z različnimi partnerji smo veliko hodili po tujini, organizirali smo novinarske konference z nacionalnimi košarkarskimi zvezami, pristoni smo bili na turističnih sejmih … Zelo so se angažirali tudi vsi trije ambasadorji Ivo Daneu, Peter Vilfan in Rašo Nesterović.

Poleg tega je tudi dober odziv na uradno maskoto Lipka. Kjerkoli se pojavi, se želijo slikati z njim. Tudi do tega je zelo pozitiven odnos. Ne samo v Sloveniji, tudi v tujini je vse skupaj pripomoglo k prepoznavnosti in da se enostavno ve, kaj se v tem času dogaja v Sloveniji. V Sloveniji je bilo ogromno nekih akcij in povezovanja z drugimi športnimi dogodki, kot sta Planica in pokal Vitranc. Veliko delamo tudi na povezovanju z ne le športnim, ampak tudi s kulturnim delom. Recimo izdala se bo pravljica o Lipku in s tem povezana bralna kampanja. Imamo kar nekaj projektov, ki ni vezanih le na šport, saj si želimo, da bi različne sfere v Sloveniji povezali s prvenstvom. Odzivi so zelo pozitivni in je veliko vprašanj ne le o športnem delu, ampak tudi o vsem, kar bo spremljalo prvenstvo in same turistične ponudbe.

Med ambasadorji so tri košarkarske legende, na reklamah so bili znani Slovenci … Ste s tem poskrbeli še za dodatno prepoznavnost turnirja in verjetno je to tudi dokaz, da ima EuroBasket veliko podporo v Sloveniji?
Ravno to, da dobimo podpornike tudi v javnosti, je bil eden od ciljev. Konec koncev gre vendarle za največji športni dogodek v zgodovini Slovenije. To dejansko ni le projekt Košarkarske zveze, ampak celotne države. Pričakuje se od 25.000 do 30.000 tujih obiskovalcev, akreditiranih bo med 1.000 in 1.200 novinarjev in bo dejansko vse skupaj velika promocija za samo državo.

Bo morda na EuroBasketu v Sloveniji kakšna novost glede na pretekla prvenstva?
Ena od takih je zagotovo strategija prodaje vstopnic, da je vsaka tekma posebej in ni dnevnih vstopnic. Druga, ki je sicer manjša stvar, a vpliva na tekmovalni del, je, da ne bo več snemanja tekem. To bo vse rešeno s posebnimi serverji. Približati se želimo ekoprvenstvu, da bo čim manj tiskanja in porabe papirja. To rešujemo s pomočjo novejše tehnologije, ki jo lahko izkoristimo.

Cilj EuroBasketa je tudi zadovoljiti gledalce. Kako to doseči?
Absolutno najprej s pravilnim pristopom in ozaveščanjem, kaj se bo dogajalo in kako. To je vezano vse na organizacijski del, da se ponudi tekom prvenstva še kaj drugega kot le tekme. Da je neka zabava in gostoljubje tako za domače goste kot tudi za tujce. Naš cilj je, da se celotna Slovenija na nek način poveže in diha za to prvenstvo. Vse skupaj pa je povezano tudi s slovensko reprezentanco. Vsi si želimo zelo dobrega rezultata in verjetno tudi tovpliva na občutek, če je prvenstvo uspešno ali ne. Na to pa organizatorji žal nimamo vpliva, ampak morajo košarkarji to pokazati na igrišču.

Se vam zdi, da je za domače gledalce pomembnejša odlična organizacija ali uspeh reprezentance?
Zelo težko vprašanje. Težko na to odgovorim, saj je to verjetno odvisno od vsakega posameznika. Za tistega, ki je strastni navijač in nima veliko veze s samo organizacijo ter samo pride na tekmo in gre, je pomemben le rezultat. Za tistega, ki pa bo imel več vpogleda na to in ne bo šel le na eno tekmo, pa je pomembno, kako bo vse potekalo. Da recimo ne bo veliko čakanja in kako bodo urejene prometne povezave. Mislim, da je to mešanica med rezultatskim delom in organizacijskim uspehom.